Ukrajinsko obrambno ministrstvo je ocenilo, da je Rusija od začetka ruske invazije 24. februarja izgubila približno 2.400 vojakov, 200 letal, 1.220 tankov in 164 helikopterjev.

Estimates by #Ukraine’s MoD @DefenceU on losses by the invading #Russia|n forces as of 15 May.

While it's not possible to verify these figures, independent observers point to very substantial Russian losses in both personnel and equipment. pic.twitter.com/PHs411mh6F

— Alex Kokcharov (@AlexKokcharov) May 15, 2022

Po zadnjih podatkih britanske vojaške obveščevalne službe je Rusija morda izgubila kar tretjino sil, ki jih je poslala v Ukrajino, prejšnji teden pa naj bi bilo ubitih ali ranjenih več kot 400 ruskih vojakov, poroča Guardian.

Ukrajinska vojska trdi, da so ruske enote "utrpele precejšnje izgube ljudi in opreme", ko so se skušale pomakniti proti zahodu do meje z regijama Lugansk in Doneck, je sporočil tiskovni predstavnik generalštaba oboroženih sil Oleksandr Štupun. "Na nekaterih območjih je število ruskih enot enot zaradi sovražnosti manjše za 20 odstotkov," je pozno v nedeljo sporočil generalštab oboroženih sil, poroča CNN.

Ukrajina potrebuje težko orožje z Zahoda in "pravi naftni embargo" na Rusijo, da bi jo premagala do konca leta, meni visoki svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Ukrajina si dolge vojne z Rusijo ne želi, podobno kot ves svet," je dejal. Po njegovem mnenju so za zmago Ukrajine ključni popoln embargo na rusko nafto, tanki, letala in drugo orožje, poroča Guardian. 

Ameriški zunanji minister Antony Blinken in njegov ukrajinski kolega Dmitro Kuleba sta danes v Berlinu govorila o možnih rešitvah glede ruske blokade izvoza ukrajinskega žita prek Črnega morja. Kuleba je z Blinknom spregovoril tudi o dobavi orožja Ukrajini, pri čemer je tudi pohvalil Nemčijo glede njene odločitve o dobavi težkega orožja Kijevu. Blinken in Kuleba sta se po poročanju španske tiskovne agencije EFE sestala ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato, ki je v soboto in danes potekalo v nemški prestolnici.

Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato bi pokazalo, da se "agresija ne izplača", je v luči ruske invazije na Ukrajino danes dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Če se državi odločita zaprositi za sprejem, bi to bil "zgodovinski trenutek", je dejal ob koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Berlinu. Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato "bi okrepilo našo skupno varnost, pokazalo bi, da so Natova vrata odprta in da se agresija ne izplača", je na novinarski konferenci dejal Stoltenberg. Če se državi, ki sicer z Natom že sedaj tesno sodelujeta, odločita za vstop v Nato, bi to bil "zgodovinski trenutek", je dejal Stoltenberg, ki je na novinarski konferenci sodeloval iz Bruslja prek video povezave, ker zaradi covida-19 ni mogel biti fizično prisoten na zasedanju. Zunanji ministri 30-članskega zavezništva so na dvodnevnem neformalnem zasedanju med drugim razpravljali o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v teh dveh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje, pa je dejala, da so vrata Nata Švedski in Finski odprta, če se bosta odločili za vstop v Nato. Ministri ob koncu neformalnega zasedanja, sploh prvega v zgodovini zavezništva, sicer niso sprejeli sklepov, je pa Annalena Baerbock na novinarski konferenci posredovala skupno sporočilo državama: "Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni." Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta prav danes sporočila, da se je Finska odločila zaprositi za članstvo v Natu. Odločitev mora sicer potrditi še finski parlament, ki naj bi o tem odločal v ponedeljek. V ospredju današnje razprave je bila poleg Finske in Švedske tudi ruska invazija na Ukrajino. Ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so govorili o nadaljnji podpori tej državi in posledicah vojne, vključno s prihodnjimi odnosi z Rusijo. Vojna v Ukrajini ne poteka po načrtih Moskve, je povedal Stoltenberg. "Rusija ne dosega svojih strateških ciljev," je poudaril in dodal, da "Ukrajina lahko zmaga v tej vojni". Da bi ji pri tem pomagale, so zaveznice Ukrajini že večkrat zagotovile izdatno vojaško ter varnostno pomoč. "Še naprej moramo krepiti in vzdrževati našo vojaško podporo Ukrajini," je dejal prvi mož Nata.

Iz Moskve so sporočili, da so z raketnim orožjem napadli ukrajinske položaje na vzhodu države. Kot glavne cilje v napadih so izpostavili poveljniška mesta in skladišča orožij, poroča Guardian.

Kot je dejal ruski obrambni minister, naj bi rakete zadele več vojaških položajev ter skladišč orožja v okolici Donecka. Izjav ministra ni mogoče neodvisno preveriti.

Na spletu so se pojavili prvi posnetki napada, v katerem naj bi ruska vojska uporabila fosforjeve bombe. Gre za zažigalne bombe, ki se ob stiku s kisikom vžgejo in tako povzročijo ogromno škodo. Njihova uporaba na naseljenih območjih je po mednarodnem pravu prepovedana.

Ukrajinski viri trdijo, da so ruske sile na jeklarno Azovstal v mestu Mariupol odvrgle fosforjeve bombe, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Pekel je prišel na Zemljo, v Azovstal," je na Telegramu zapisal svetovalec župana Mariupola Petro Andriuščenko. Objavil je videoposnetek napada, čeprav verodostojnosti posnetka ni bilo mogoče neodvisno preveriti, navaja dpa.

Ukrajinski viri po navedbah dpa trdijo, da je šlo za fosforjeve bombe, ki se ob stiku s kisikom vžgejo in tako povzročijo ogromno škodo. Njihova uporaba na naseljenih območjih je po mednarodnem pravu prepovedana.

Andriuščenko je poleg posnetka objavil tudi slike, na katerih so bili vidni napisi na bombah, zaradi katerih se je zdelo, da so bile odvržene kot odgovor na zmago Ukrajine na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki je sinoči potekalo v Torinu v Italiji. Na posnetku se sicer napisov v ruščini ne vidi jasno, toda zdi se, da naj bi šlo za prepis besed pevca ukrajinske zmagovalne skupine Kaluš Orkestra, ki je na odru po sinočnji zmagi pozval k pomoči Mariupolju in borcem v Azovstalu, navaja dpa. V oblegani jeklarni Azovstal je po navedbah ukrajinskih virov še vedno ujetih približno 1000 ljudi.

 

Finski predsednik Sauli Niinistö je potrdil, da bo država uradno zaprosila za članstvo v vojaškem zavezništvu Nato, odločitev pa naj bi finski parlament potrdil v prihodnjih dneh. Več preberite tukaj.

Ruska vojska je danes zadela več vojaških ciljev na zahodu Ukrajine, v bližini meje s Poljsko. Vojaško infrastrukturo na območju mesta Javoriv je zgodaj zjutraj prizadel raketni napad, je na Telegramu sporočil guverner regije Lvov, Maksim Kozicki. "Štiri sovražnikove rakete so zadele enega od vojaških objektov v regiji Lvov in ga uničile. Po prvih podatkih nihče ni umrl," je po navedbah Reutersa dodal Kozicki. Poročil ni bilo mogoče neodvisno preveriti, Moskva pa se še ni odzvala.

Boji potekajo tudi na severu države, kjer ukrajinska vojska izvaja protiofenzivo v regiji Harkov. Ukrajinska stran naj bi znatno napredovala proti severni in vzhodni meji z Rusijo, njihov cilj pa je presekati ruske oskrbovalne koridorje, poroča CNN. Ukrajinski uradniki poročajo tudi o zračnih napadih v regijah Černigov in Sumi.

Rusi obstreljujejo tudi več industrijskih mest na vzhodu države. V bližini mesta Severodoneck naj bi ruska vojska zbirala enote in opremo, kar bi lahko pomenilo priprave na napad.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman se je odzval na pogovore med Turčijo ter Finsko in Švedsko. "Razprave so na dobri poti. Upamo, da bomo danes dosegli dober izid, da pokažemo solidarnost in enotnost," je povedal po poročanju Guardiana.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je rekla, da je Nemčija pripravila vse za hitro ratifikacijo članstva Finske in Švedske v Natu.

Večina turških državljanov namreč nasprotuje članstvu Švedske in Finske v Natu. Državi sodelujeta s PKK/YPG, YPG je sirska veja v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Turški predsednik Erdogan je bil v petek kritičen do morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato. Po njegovih besedah sta skandinavski državi praktično "gostišče terorističnih organizacij".

Britanska obveščevalna služba je v svojem rednem poročilu zapisala, da je "ruska ofenziva v pokrajini Donbas izgubila zagon" in ne napreduje. "Kljub majhnemu začetnemu napredku Rusiji v zadnjem mesecu ni uspelo doseči bistvenih ozemeljskih pridobitev," so zapisali. Obrambno ministrstvo ocenjuje, da je Rusija izgubila tretjino kopenskih sil, pa tudi obveščevalne podatke in ključno opremo, tudi drone. To onemogoča vsakršen ruski napredek. "V trenutnih razmerah je malo verjetno, da bo Rusija v naslednjih 30 dneh močno pospešila svoje napredovanje," so dodali.

Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 14 May 2022

Find out more about the UK government's response: https://t.co/tAa8K8A12w

🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/Ya1mzfvjY4

— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) May 14, 2022

Po tem, ko je na letošnjem izboru za pesem Evrovizije zmagala Ukrajina, je zdaj treba najti odgovor na vprašanje, kjer bo tekmovanje potekalo prihodnje leto. Običajno namreč izbor pripravi država, iz katere prihaja zmagovalec. A je Ukrajina, v kateri skoraj tri mesece divja vojna, razdejana. Tudi če bi se vojna končala, si je težko predstavljati, da bi lahko že do prihodnjega leta pripravili vse potrebno za tako velik dogodek. Nekatere izmed držav so se že ponudile, da bi izbor lahko organizirali tudi pri njih. Več o tem: Bo naslednje leto Ukrajina gostila Evrovizijo?

Po navedbah ukrajinskih virov ruske sile nadaljujejo napade na cilje v vzhodni Ukrajini, vendar se zdi, da jim ni uspelo doseči večjega napredka. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je v svojem sobotnem poročilu zapisal, da so ruske sile najbolj aktivne v bližini mest Slobožanske in Doneck, pripravljali naj bi ofenzive na več drugih manjših mest in s topništvom napadali ukrajinske položaje ob podpori iz zraka.

V severovzhodni regiji Harkov, kjer je ukrajinski vojski nedavno uspelo napredovati vse do meje, so se Rusi osredotočili na ohranjanje obrambnih položajev in nadzor nad ključnimi prometnimi potmi, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Na jugu Ukrajine pa si ruske enote prizadevajo prevzeti nadzor nad Kačjim otokom, strateško pomembnim otokom v Črnem morju, kjer je ukrajinska vojska po navedbah poročila generalštaba nedavno okrepila svojo zračno obrambo.

Ukrajina je zmagala na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije. Pesmi, ki sicer v drugačnih okoliščinah najverjetneje ne bi bila favoritka, so dobro kazale že stavnice. Več o letošnjem tekmovanju v prispevku: Znana zmagovalka Evrovizije 2022.

Kmalu po objavi rezultatov se je na zmago odzval tudi Zelenski. "Naš pogum navdušuje svet, naša glasba osvaja Evropo!" je zapisal na Instagramu. Namignil je tudi na pravilo, da zmagovalec tekmovanja gosti prireditev naslednje leto: "Naslednje leto bo Ukrajina gostila Evrovizijo! Tretjič v svoji zgodovini. In verjamem, da ne zadnjič. Potrudili se bomo, da bomo nekega dne udeležence tekmovanja in goste povabili v Mariupolu. Svobodno, mirno, obnovljeno!"

V Zaporožje je prispel konvoj vozil, v katerih so evakuirani iz Mariupola, je sporočil pomočnik župana Mariupola Petro Andruščenko. V konvoju je od 500 do 1000 vozil, je delil oceno. Na vstop v Zaporožje so čakali več kot tri dni.

Vladajoči švedski socialdemokrati bodo danes odločali o tem, ali naj država zaprosi za sprejem v Nato. Na Finskem pa bi lahko danes že sprejeli končno odločitev o tem. Obe nevtralni državi je k razmišljanju o vstopu v Nato spodbudila ruska agresija na Ukrajino. Več o tem v prispevku: Na Švedskem in Finskem vse bliže dokončni odločitvi o vstopu v Nato.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na srečanju z ameriškimi senatorji pozval k uradnemu priznanju Rusije kot "teroristične države". "Danes sem se pogovarjal z delegacijo ameriških senatorjev, ki jo vodi vodja republikanske manjšine v senatu Mitchell McConnell," je v nočnem nagovoru sporočil predsednik. "Verjamem, da ta obisk ponovno dokazuje moč dvostranske podpore naši državi, moč vezi med ukrajinskim in ameriškim narodom," je še dodal. Med srečanjem so razpravljali tudi o ameriški podpori Ukrajini in zaostritvi sankcij proti Rusiji, poroča CNN.