Ukrajina obtožila Rusijo, da je na Azovstal odvrgla fosforjeve bombe

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je ocenilo, da je Rusija od začetka ruske invazije 24. februarja izgubila približno 2.400 vojakov, 200 letal, 1.220 tankov in 164 helikopterjev.

Estimates by #Ukraine’s MoD @DefenceU on losses by the invading #Russia|n forces as of 15 May.

While it's not possible to verify these figures, independent observers point to very substantial Russian losses in both personnel and equipment. pic.twitter.com/PHs411mh6F

— Alex Kokcharov (@AlexKokcharov) May 15, 2022

Po zadnjih podatkih britanske vojaške obveščevalne službe je Rusija morda izgubila kar tretjino sil, ki jih je poslala v Ukrajino, prejšnji teden pa naj bi bilo ubitih ali ranjenih več kot 400 ruskih vojakov, poroča Guardian.

Ukrajinska vojska trdi, da so ruske enote "utrpele precejšnje izgube ljudi in opreme", ko so se skušale pomakniti proti zahodu do meje z regijama Lugansk in Doneck, je sporočil tiskovni predstavnik generalštaba oboroženih sil Oleksandr Štupun. "Na nekaterih območjih je število ruskih enot enot zaradi sovražnosti manjše za 20 odstotkov," je pozno v nedeljo sporočil generalštab oboroženih sil, poroča CNN.

Ukrajina potrebuje težko orožje z Zahoda in "pravi naftni embargo" na Rusijo, da bi jo premagala do konca leta, meni visoki svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Ukrajina si dolge vojne z Rusijo ne želi, podobno kot ves svet," je dejal. Po njegovem mnenju so za zmago Ukrajine ključni popoln embargo na rusko nafto, tanki, letala in drugo orožje, poroča Guardian. 

Ameriški zunanji minister Antony Blinken in njegov ukrajinski kolega Dmitro Kuleba sta danes v Berlinu govorila o možnih rešitvah glede ruske blokade izvoza ukrajinskega žita prek Črnega morja. Kuleba je z Blinknom spregovoril tudi o dobavi orožja Ukrajini, pri čemer je tudi pohvalil Nemčijo glede njene odločitve o dobavi težkega orožja Kijevu. Blinken in Kuleba sta se po poročanju španske tiskovne agencije EFE sestala ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato, ki je v soboto in danes potekalo v nemški prestolnici.

Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato bi pokazalo, da se "agresija ne izplača", je v luči ruske invazije na Ukrajino danes dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Če se državi odločita zaprositi za sprejem, bi to bil "zgodovinski trenutek", je dejal ob koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Berlinu. Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato "bi okrepilo našo skupno varnost, pokazalo bi, da so Natova vrata odprta in da se agresija ne izplača", je na novinarski konferenci dejal Stoltenberg. Če se državi, ki sicer z Natom že sedaj tesno sodelujeta, odločita za vstop v Nato, bi to bil "zgodovinski trenutek", je dejal Stoltenberg, ki je na novinarski konferenci sodeloval iz Bruslja prek video povezave, ker zaradi covida-19 ni mogel biti fizično prisoten na zasedanju. Zunanji ministri 30-članskega zavezništva so na dvodnevnem neformalnem zasedanju med drugim razpravljali o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v teh dveh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje, pa je dejala, da so vrata Nata Švedski in Finski odprta, če se bosta odločili za vstop v Nato. Ministri ob koncu neformalnega zasedanja, sploh prvega v zgodovini zavezništva, sicer niso sprejeli sklepov, je pa Annalena Baerbock na novinarski konferenci posredovala skupno sporočilo državama: "Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni." Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta prav danes sporočila, da se je Finska odločila zaprositi za članstvo v Natu. Odločitev mora sicer potrditi še finski parlament, ki naj bi o tem odločal v ponedeljek. V ospredju današnje razprave je bila poleg Finske in Švedske tudi ruska invazija na Ukrajino. Ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so govorili o nadaljnji podpori tej državi in posledicah vojne, vključno s prihodnjimi odnosi z Rusijo. Vojna v Ukrajini ne poteka po načrtih Moskve, je povedal Stoltenberg. "Rusija ne dosega svojih strateških ciljev," je poudaril in dodal, da "Ukrajina lahko zmaga v tej vojni". Da bi ji pri tem pomagale, so zaveznice Ukrajini že večkrat zagotovile izdatno vojaško ter varnostno pomoč. "Še naprej moramo krepiti in vzdrževati našo vojaško podporo Ukrajini," je dejal prvi mož Nata.

Iz Moskve so sporočili, da so z raketnim orožjem napadli ukrajinske položaje na vzhodu države. Kot glavne cilje v napadih so izpostavili poveljniška mesta in skladišča orožij, poroča Guardian.

Kot je dejal ruski obrambni minister, naj bi rakete zadele več vojaških položajev ter skladišč orožja v okolici Donecka. Izjav ministra ni mogoče neodvisno preveriti.

Na spletu so se pojavili prvi posnetki napada, v katerem naj bi ruska vojska uporabila fosforjeve bombe. Gre za zažigalne bombe, ki se ob stiku s kisikom vžgejo in tako povzročijo ogromno škodo. Njihova uporaba na naseljenih območjih je po mednarodnem pravu prepovedana.

[video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljfosfornebombe150522-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="4397966"]

Ukrajinski viri trdijo, da so ruske sile na jeklarno Azovstal v mestu Mariupol odvrgle fosforjeve bombe, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Pekel je prišel na Zemljo, v Azovstal," je na Telegramu zapisal svetovalec župana Mariupola Petro Andriuščenko. Objavil je videoposnetek napada, čeprav verodostojnosti posnetka ni bilo mogoče neodvisno preveriti, navaja dpa.

Finski predsednik Sauli Niinistö je potrdil, da bo država uradno zaprosila za članstvo v vojaškem zavezništvu Nato, odločitev pa naj bi finski parlament potrdil v prihodnjih dneh. Več preberite tukaj.