Menu Item
Vse parlamentarne stranke so letos dobile manjši odstotek glasov kot pred štirimi leti. SDS, NSi in Konkretno se poslavljajo od izvršne oblasti, a morda so največje poraženke letošnjih volitev stranke aktualne opozicije. Očitno je predvsem na njihov račun Gibanje Svoboda doseglo veliko zmago.
Zmagovalka letošnjih volitev je povsem jasna. Stranka Gibanje Svoboda, ki je v sedanji obliki nastala pred manj kot tremi meseci, je dobila več kot 400.000 glasov, kar je največ v dosedanji zgodovini slovenskih državnozborskih volitev. Tudi 41 poslanskih mandatov je največ do zdaj.
Gibanje Svoboda je prevladalo v mestnih in primestnih območjih ter na večjem delu Primorske, pravi dr. Jernej Tiran z geografskega inštituta Antona Melika. Po njegovem mnenju je prišlo tudi do tako imenovanega učinka poznanstva in sosedstva, saj je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob iz Nove Gorice.
Tiran je pripravil zemljevide v spodnji galeriji. Z njih je razvidno tudi, da je bila volilna udeležba visoka povsod v državi, najbolj v zaledju Ljubljane, najmanj pa na obrobju. V primerjavi z volitvami leta 2018 se je najbolj povečala na Primorskem, Dolenjskem in v Posavju, manj pa v mestnih središčih.
Veliko glasov “v nič”
S 34,5 odstotka glasov pa Gibanje Svoboda ni postavilo rekorda. Približno 1,7 odstotne točke več je leta 2000 dobila LDS, čeprav je imela “samo” okoli 390 tisoč volilk in volilcev. Volilna udeležba je bila namreč takrat nekoliko nižja. Še precej nižja pa je bila leta 2014, ko je SMC z malo več kot 301.000 glasovi dobila skoraj enak odstotek kot letos Gibanje Svoboda.
Ob svojih velikih zmagoslavjih sta LDS in SMC dobili po 36 poslanskih sedežev. Gibanje Svoboda jih je dobilo več, ker je šlo letos veliko število glasov “v nič”. Stranke, ki niso prestopile parlamentarnega praga, so skupaj zbrale 282.168 glasov ali 23,8 odstotka. Na prejšnjih dveh volitvah so stranke, ki se niso uvrstile v parlament, prejele samo okoli 110 tisoč glasov ali približno 12 odstotkov. To je razlog za letošnje izstopajoče razmerje med razdelitvijo poslanskih sedežev in odstotki glasov novih parlamentarnih strank. Spodnji zemljevid prikazuje, kje v Sloveniji so letos najpogosteje obkrožili stranke, ki niso dosegle parlamentarnega praga. Geografski vzorec je razmeroma nejasen, pravi Tiran.
Zmaga levih strank ni bila največja doslej
Velika zmaga Gibanja Svoboda nekoliko zakriva tudi dejstvo, da letošnja zmaga levih strank nad desnimi ni bila največja doslej. Leta 2014 je imela koalicija SMC, Desus in SD 52 poslank in poslancev, poleg tega pa sta bili takrat v opoziciji leva oziroma levosredinska Levica in Zavezništvo Alenke Bratušek, ki sta imela šest oziroma štiri poslanske mandate. V naslednjem mandatu pa bo imela levosredinska koalicija 53 glasov, če se bodo povezale vse tri levosredinske parlamentarne stranke.
Levosredinske stranke bodo imele po novem samo enega poslanca več, kot so jih imele po volitvah leta 2018. Kljub temu je pričakovati, da bo nova koalicija trdnejša od tiste, ki je nastala po prejšnjih volitvah. Takrat na levi ni bilo tako jasne vodilne stranke, saj je premiersko mesto pripadlo LMŠ, ki je dobila samo slabih 13 odstotkov glasov. Poleg nje so bile prave članice koalicije še SD, SMC, Stranka Alenke Bratušek in Desus. Levica je z njimi sodelovala kot zunanja partnerica, po dobrem letu dni pa tudi to ne več. Nato so se razmerja v državnem zboru spremenila, saj sta se stranki SMC in Desus po zamenjavi vodstev odrekli stališču, da s predsednikom SDS Janezom Janšo ne bosta sodelovali. Janša je zato lahko oblikoval novo vlado. LMŠ, SD, Levica in SAB pa so se v opoziciji združili v tako imenovano Koalicijo ustavnega loka (KUL) in so se neuspešno trudili vlado zrušiti.
Poraz KUL
Stranke KUL so na nedeljskih volitvah doživele hud poraz. Njihovi izidi niso slabi samo glede na pričakovanja iz časa, preden se je pojavilo Gibanje Svoboda, ampak tudi v primerjavi z njihovimi dosežki s prejšnjih volitev.
Leta 2018 so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB na volitvah dobile 38 poslanskih mandatov, preteklo nedeljo pa samo 12. Poslanska skupina LMŠ je v iztekajočem se mandatu s 14 poslankami in poslanci (maja 2020 je k njej iz SMC prestopil Jani Möderndorfer) prva med levosredinskimi strankami, v novem sklicu pa je ne bo. To velja tudi za SAB, ki ima za zdaj pet poslank in poslancev.
Veliko manjša deleža kot leta 2018 sta na letošnjih volitvah dobili tudi stranki SD in Levica. V primerjavi z volitvami 2014 pa njuna dosežka nista videti tako slaba. SD so dobili precej večje število glasov kot pred osmimi leti in celo nekoliko večji odstotek. Za Levico je v nedeljo glasovalo samo za 700 ljudi manj kot pred osmimi leti, a je to zaradi tokratne višje udeležbe pomenilo 1,5 odstotne točke manjši delež glasov.
Tudi primerjava po volilnih enotah oziroma delih Slovenije kaže isto: Levica in SD so se vrnili na raven iz leta 2014. Tako sta na primer predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec v svojih ljubljanskih volilnih okrajih dosegla slabše rezultate, kot jih je stranka imela leta 2018, a nekoliko boljše kot leta 2014. Vendar to za stranki ne more biti velika uteha. Leta 2014 je bila Levica novinka, SD pa so dosegli najslabši rezultat v svoji zgodovini.
Volitve leta 2014 so bile za levosredinski blok zelo dobre. Takrat je seveda velik uspeh dosegla SMC pod vodstvom Mira Cerarja, a izstopajoč je bil tudi rezultat Desusa, ki je z dobrimi desetimi odstotki dobil deset poslancev.
Spodnji zemljevid kaže, da je Levica na letošnjih volitvah najboljše rezultate spet dosegla v središču Ljubljane, v Škofji Loki, kjer kandidira njen poslanec Miha Kordiš, ter v Kopru, kjer je bil spet izvoljen vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec. Levica ostaja izrazito urbana stranka s šibkejšo podporo zlasti na vzhodu države.
SDS in NSi pridobili tri poslance
Desnica je v nedeljo ostala na podobni ravni kot leta 2018, kar je glede na visoko volilno udeležbo morda za koga presenečenje. Za podpornike desnice je sicer veljalo, da so veliko bolj zanesljivi udeleženci volitev kot podporniki nasprotnega političnega pola. To bi pomenilo, da je v primeru nizke udeležbe delež desnih volilcev večji kot ob visoki udeležbi.
Zaradi velikega števila glasov za stranke pod pragom sta SDS in NSi na letošnjih volitvah skupno število poslank in poslancev povečali z 32 na 35. Njun skupni delež glasov na volitvah pa je v primerjavi z letom 2018 padel za malo manj kot dve odstotni točki na 30,4 odstotka. Leta 2014 sta skupaj dosegli 26,3 odstotka.
Del sedanje koalicije je tudi stranka Konkretno ali nekdanji SMC, ki je na letošnjih volitvah nastopila v okviru gibanja Povežimo Slovenijo skupaj s SLS in še tremi strankami. Dobili so 3,42 odstotka glasov in se niso uvrstili v parlament.
V absolutnem številu sta največji desni stranki v nedeljo dobili dobrih 356.000 glasov ali dobrih 70.000 več kot leta 2018. Skupno se je letos volitev udeležilo okoli 1.185.000 ljudi, kar je za skoraj 300 tisoč več kot pred štirimi leti ter leta 2014. Čeprav je volilna udeležba v letih 2014 in 2018 ostala približno enaka, pa sta SDS in NSi leta 2018 dobili skupaj kar 127 tisoč več glasov kot leta 2014. V tem obdobju sta torej pridobili zelo veliko, skoraj 60 odstotkov volilk in volilcev.
Skupnemu rezultatu iz leta 2018 sta se na letošnjih volitvah zelo približali. Še veliko bolje pa sta se odrezali na volitvah v letih 2004, 2008 in 2011. Podatki torej kažejo, da so bile volitve leta 2014 izstopajoče, saj so desne stranke takrat dosegle precej slabši rezultat kot na preostalih volitvah po letu 2000.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje