Robert Golob izvoljen za predsednika vlade, kako mu je čestital Janez Janša

Vodenje poslanske skupine Gibanje Svoboda bo po pričakovani izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel poslanec Borut Sajovic. Zagotavlja, da bodo kljub številčnosti – poslanska skupina namreč šteje 41 poslancev – delo organizirali tako, da bodo učinkoviti in bodo uresničili dane obljube ter zastavljen program stranke.

Kot je v današnji izjavi za medije ob robu izredne seje DZ dejal Sajovic, sicer v dveh mandatih med letoma 2004 in 2011 poslanec LDS, so volivci na aprilskih državnozborskih volitvah oblikovali največjo poslansko skupino v zgodovini Slovenije.

Dejal je, da bodo bodo nocoj Goloba formalno potrdili za mandatarja, v katerem so volivci prepoznali politika s človeškim obrazom. "Razprava je zanimiva, zagotovo smo ponovno dali trdo zavezo, da naše prioritete ostajajo začrtane – solidarna, človeška in odprta družba."

[video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljsajovic2505-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="4430693"]

Predsednik Borut Pahor je prvaka Gibanja Svoboda predlagal za premierskega kandidata po posvetovanju s predstavniki novoustanovljenih poslanskih skupin. Podporo je Golob izkazal tudi s podpisi 53 poslank in poslancev prihodnje koalicije strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Predsednik republike Borut Pahor, ki je dr. Roberta Goloba predlagal za predsednika vlade, mu je nocoj po telefonu iskreno čestital za njegovo izvolitev v državnem zboru in se priporočil za tvorno sodelovanje. pic.twitter.com/Fhi13OU98Z

— Borut Pahor (@BorutPahor) May 25, 2022

Pahor se je že tedaj priporočil za odlično sodelovanje. Poudaril je, da je v skoraj desetih letih njegovega predsedovanja Golob peti predsednik vlade, njegova vlada pa šesta, s katero bo sodeloval. Pri vseh vladah je imel enaka merila in tvorne odnose, je tedaj dejal in dodal, da je vsakemu predsedniku vlade prepustil, da je določil obseg in intenzivnost sodelovanja. "Skupaj zmoremo vse, razdeljeni pa skoraj nič," je takrat še poudaril predsednik Pahor.

Poslanci in poslanke so zaključili izredno sejo državnega zbora. 

Za generalno sekretarko DZ so poslanci s 82 glasovi za nobenim proti znova imenovali Uršulo Zore Tavčar, ki je to funkcijo opravljala že v zadnjih dveh mandatih. Predsednica DZ UrškaKlakočar Zupančič je prepričana, da ima ustrezne strokovne in organizacijske sposobnosti ter primerne izkušnje, saj zaradi svojega dolgoletnega in raznovrstnega dela v DZ zelo dobro pozna postopke in delo te institucije.

Ker SDS ne predlaga predsednikov in podpredsednikov delovnih teles, to pomeni, da poslanci ne morejo ustanoviti ene najpomembnejših komisij državnega zbora, to je komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS). Po informacijah N1 utegne SDS v prepričanju, da večina v državnem zboru, tudi NSi, krši poslovnik, pravico iskati celo na sodišču. Poslanci danes KNOVS ne morejo imenovati, kar pomeni, da te komisije (še) ne bo. SDS pravi, da do "izpolnitve njihove zahteve", da jim pripada šest predsedniških mest. V SDS so prepričani, da jim skuša večina v državnem zboru onemogočiti delo v nadzornih komisijah, pa čeprav bo komisijo za nadzor javnih financ vodila opozicijska NSi. 

Poslanci so danes imenovali predsednike in podpredsednike delovnih teles, vendar brez predsednikov in podpredsednikov iz vrst SDS, zaradi zapleta pa prav tako niso ustanovili KNOVSa. 

Predsednik NSi Matej Tonin je na Twitterju zapisal, da želi novemu predsedniku vlade Robertu Golobu uspešno sestavljanje vlade. "Izzivi, ki so pred Slovenijo, terjajo odgovorno in hitro ukrepanje," je zapisal. 

Novemu predsedniku vlade RS dr. Robertu Golobu @Gibanje_Svoboda želim uspešno sestavljanje vlade. Izzivi, ki so pred Slovenijo, terjajo odgovorno in hitro ukrepanje.

— Matej Tonin (@MatejTonin) May 25, 2022

Poslanci sejo nadaljujejo z imenovanjem predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora. Pri tem se zapleta, saj SDS vztraja, da jim skladno s poslovnikom državnega zbora in po matematičnem izračunu v delovnih telesih pripada šest predsedniških mest. Na kolegiju predsednice državnega zbora v torek pa je NSi vložila dopolnilo, ki ga je večina podprla in s katerim je mesto predsednika komisije za nadzor javnih financ pripadlo Novi Sloveniji in ne SDS.

Nadzorna delovna telesa, kar sta komisija za nadzor javnih financ in komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, vedno vodi opozicija, saj ti dve komisiji nadzorujeta delo vlade. A ker je NSi s svojim dopolnilom uspela, je za SDS ostalo le pet predsedniških mest. Ker se SDS s tem ne strinja, zdaj ne želi predlagati nikogar za predsednika in podpredsednike delovnih teles. To pa obenem pomeni, da je ena ključnih komisij, to je komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, brez predsednika. NSi pravi, da ne gre za spor s SDS, ampak da se jim zdi prav, da eno od dveh nadzornih komisij vodijo oni. V zameno za to so se odpovedali tudi nekaj podpredsednikom v delovnih telesih. 

Robertu Golobu je čestital tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Kot je tudi v slovenščini zapisal na Twitterju, je prepričan, da bo Slovenija aktivno sodelovala in prispevala k razvoju naše Evropske unije. 

Čestitke Robertu Golobu, novemu predsedniku slovenske vlade!

Prepričan sem, da bo Slovenija aktivno sodelovala in prispevala k razvoju naše Evropske unije. @govSlovenia

— Charles Michel (@eucopresident) May 25, 2022

[video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljmihavklop42505-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="4431494"]

Poslanci in poslanke so z 52 glasovi izglasovali Natašo Sukič (Levica) za novo podpredsednico državnega zbora. Proti je glasovalo 29 poslank in poslancev. Predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič bosta tako odslej pri delu pomagali dve podpredsednici, poleg Nataše Sukič tudi Meira Hot. Tretje podpredsedniško mesto, ki pripada poslanski skupini SDS, ostaja še nezasedeno.

Novoizvoljena podpredsednica DZ Nataša Sukič je bila rojena 1. junija 1962, diplomirala je iz elektrotehnike. Bila je aktivistka za človekove pravice, urednica, publicistka, pisateljica in didžejka. Kot pisateljica je bila večkrat nominirana za nagradi kresnik in fabula. V DZ je bila prvič izvoljena leta 2018, v minulem mandatu je bila med drugim predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.