V strankah skrivnostni, kakšen rezultat bi “odnesel” njihove predsednike

Slovenija 05. Apr 202209:34 > 06. Apr 2022 06:222 komentarja
koalicija kul
Foto: Twitter Marjan Šarec

Kakšen rezultat pričakujejo na državnozborskih volitvah in kdaj bi bil ta toliko slab, da bi "odnesel" njihovega predsednika oziroma predsednico? To vprašanje smo zastavili trem vladnim strankam in peterici levosredinskih strank, ki želijo zamenjati sedanje vladajoče.

Politične stranke, ki jim javnomnenjske ankete kažejo uvrstitev v državni zbor oziroma se nahajajo na parlamentarnem pragu, smo povprašali, kakšen izid pričakujejo na državnozborskih volitvah čez slabe tri tedne. Prav tako nas je zanimalo, kakšen rezultat bi bil za posamezno stranko tako slab, da bi moral njen predsednik oziroma predsednica odstopiti ali ponuditi odstop. Odgovora SDS nismo dobili, tudi v ostalih strankah pa so se razmisleku o morebitnih posledicah izidov volitev za njihove predsednike v glavnem izognili.

Odgovori Gibanja Svoboda in strank KUL (LMŠ, SD, Levice in SAB) so imeli skupno točko – vseh pet strank je izpostavilo željo, da na državnozborskih volitvah skupaj dosežejo več kot 46 poslanskih mest in oblikujejo levosredinsko vlado. Tako so v Gibanju Svoboda, ki se mu, sodeč po javnomnenjskih merjenjih, na levi sredini obeta prepričljiva zmaga, poudarili, da zgolj dober rezultat njihove stranke za nujno zamenjavo sedanje oblasti ne bo zadoščal. Gibanje Svoboda in koalicija KUL morata stopiti skupaj, so izpostavili. Naši sogovorniki iz stranke Roberta Goloba niso skrivali naklonjenosti temu, da v državni zbor pridejo vse štiri stranke KUL, in torej na levi sredini ne bi bilo večje izgube glasov volilcev. Naklonjenost takšnemu volilnemu razpletu naj bi v Gibanju Svoboda v prihodnjih dneh bolj jasno pokazali.

Tudi v SD so kot skupni cilj “vseh strank demokratične opozicije” izpostavili zamenjavo “škodljive vlade Janeza Janše“. Ponovno pa so navedli možnost, da bo na volitvah zmagala njihova stranka. “Socialni demokrati smo na te volitve pripravljeni. Gremo na najboljši rezultat, gremo na zmago,” so nam dejali. Na vprašanje, kakšen rezultat bi bil zanje poraz, ki bi terjal zamenjavo na čelu stranke, niso odgovorili.

Sodeč po javnomnenjskih anketah so sicer SD daleč od volilne zmage – na prvih dveh mestih strankarskih lestvic se izmenjujeta Gibanje Svoboda in SDS. Po najnovejšem merjenju agencije Mediana za RTV Slovenija je Golobova stranka za odstotno točko prehitela Janševo SDS: prvo je kot svojo volilno izbiro navedlo 19,7 odstotka anketirancev, drugo pa 18,7 odstotka. Tretjeuvrščeni Socialni demokrati so zbrali 8,2 odstotka glasov.

V Levici so si za cilj postavili 12 poslancev

Koordinator Levice Luka Mesec je ob kongresu pred mesecem dni kot cilj stranke navedel za 30 odstotkov boljši rezultat, kot ga je dosegla pred štirimi leti. To bi pomenilo, da bi Levica na tokratnih volitvah dobila 12 poslanskih sedežev. Zadnja javnomnenjska merjenja ji tega porasta sicer ne nakazujejo, res pa je, da se lahko Levica med strankami KUL nadeja najmanj prehodov svojih volilcev h Gibanju Svoboda kot najresnejši izzivalki SDS.

Luka mesec KUL
N1

Kakšen izid bi bil za Levico tako slab, da bi moral sedanji koordinator odstopiti oziroma ponuditi odstop, v stranki niso opredelili. Kot nam je dejal Mesec, se bodo v izvršnem odboru po volitvah pogovorili, kako gledajo na doseženi rezultat. “Če bo izvršni odbor ocenil, da je rezultat slab, sem pripravljen svetu stranke ponuditi svoj odstop,” je dodal koordinator Levice.

Med strankami KUL najslabše kaže LMŠ in SAB

Javnomnenjske raziskave med strankami KUL najslabše kažejo LMŠ in SAB. Po omenjeni anketi Mediane bi prva za malenkost prestopila parlamentarni prag, druga pa bi ostala pod njim.  Kljub neobetajočemu trendu pa tako v LMŠ kot v SAB poudarjajo, da izpada iz parlamenta ne pričakujejo. “Neuspeh za nas bo, če levosredinske stranke ne bomo sestavile močne vlade, ki bi državi vrnila normalnost,” poudarjajo v LMŠ. “Ne samo, da bomo prišli v parlament, ampak bomo tudi izboljšali rezultat prejšnjih volitev,” so optimistični v SAB. Njihov optimizem temelji tudi na dosedanjih izkušnjah, saj je bila Stranka Alenke Bratušek po nekaterih javnomnenjskih merjenjih nekaj dni pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami krepko pod parlamentarnim pragom, na volilno nedeljo pa je zbrala dobrih pet odstotkov glasov. Tokrat so razmere sicer nekoliko drugačne: podpora SAB se v zadnjih tednih znižuje.

V NSi tokrat previdni

Pred štirimi leti je takrat novoizvoljeni prvak Nove Slovenije Matej Tonin napovedal, da bo njegova stranka na volitvah dosegla vsaj deset odstotkov glasov, v primeru slabšega rezultata pa bo ponudil odstop s čela NSi. Potem ko so krščanski demokrati na volitvah prejeli dobrih sedem odstotkov glasov, je Tonin držal besedo, vendar pa organi stranke ponujenega odstopa niso sprejeli.

Tokrat so v NSi z napovedmi bolj previdni. “Želimo rezultat, s katerim bi lahko nadaljevali naše delo v dobro cele Slovenije in uresničili številne že zastavljene projekte,” so nam dejali. Razprave o tem, kakšen rezultat bi za krščanske demokrate na letošnjih državnozborskih volitvah pomenil (ne)uspeh, se po besedah naših virov tudi organi NSi izogibajo. Na enem od strankinih dogodkov pred nekaj tedni pa naj bi Tonin vendarle namignil, da bi bil rezultat, ki ga je NSi dosegla pred štirimi leti, soliden.

Matej Tonin
Žiga Živulović jr./BOBO

V gibanju Povežimo Slovenijo, v katero se je povezalo pet strank (vladna stranka Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija), pa samozavestno ocenjujejo, da bodo na volitvah dosegli dvomestno številko in da torej kakršenkoli odstop ne bo potreben. Dosedanja javnomnenjska merjenja jim tako visokega rezultata sicer ne napovedujejo, nakazujejo pa možnost, da se bo zavezništvu uspelo uvrstiti v državni zbor. Uradni govorec Povežimo Slovenijo Marko Balažic nam je včeraj dejal, da bodo stranke gibanja tudi po volitvah enakopravne. Tako si bodo po njegovih besedah – ne glede na to, koliko bo katera od njih dobila poslancev – precej enakomerno razdelile sredstva, skupaj se bodo podale na lokalne volitve, njihovi predsedniki bodo družno sprejemali strateške odločitve …

Drugo soočenje na n1info.si

Na N1 Slovenija smo soočili Roberta Goloba, predsednika stranke Gibanje Svoboda, Mateja Tonina, predsednika NSi, Tanjo Fajon, predsednico SD, iz stranke SDS pa v soočenje predsednikov strank prihaja podpredsednik Aleš Hojs. Oglejte si N1 SOOČENJE!

Soočenje si boste lahko ob 18.00 ogledali na naši spletni strani n1info.si, vse naše volilne vsebine pa lahko sproti spremljate tudi TUKAJ.

N1 SOOČENJE, Miha Orešnik, grafika
N1

 

Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar