Zakaj Vizjak po volitvah toliko zaposluje?

Slovenija 06. Maj. 202207:14 > 08:065 komentarjev
Delite:
Andrej Vizjak
Foto: Saša Despot/BOBO

Vlada bi se lahko poslovila že v manj kot mesecu dni, vendar ministri še vedno zaposlujejo. Po volitvah je največ razpisov za delovna mesta objavilo ministrstvo za okolje in prostor. Bi lahko bile te zaposlitve sporne?

Od državnozborskih volitev je minilo približno deset dni, ministrstva pa so od takrat do včeraj objavila 31 razpisov za nove zaposlitve. Ministrstev je sedemnajst, a več kot tretjino teh prostih delovnih mest je objavilo ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak iz SDS. Vizjak na volitvah v državni zbor ni kandidiral, odločitve o tem, kaj bo počel po izteku mandata, pa še ni sprejel, so nam sporočili z ministrstva.

Projektne zaposlitve

Od dvanajstih razpisov za delovna mesta, ki jih je po volitvah objavilo ministrstvo za okolje, jih je deset za delovna mesta v sektorju za prostorski informacijski sistem. Kot je razvidno iz razpisov, so to projektne zaposlitve za določen čas, in sicer do konca junija 2026. Toliko časa bo namreč trajal projekt “Zeleni slovenski lokacijski okvir” oziroma “eMOP”, ki ga bodo izvajali novo zaposleni.

“Objave delovnih mest so bile pripravljene v skladu s projektom in bi jih v tem obdobju objavili ne glede na spremembo vlade,” so nam odgovorili za ministrstva za okolje in prostor, “na delovna mesta bodo sprejeti kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisane pogoje in bodo kompetentni za opravljanje projektnega dela”.

Pozno zaposlovanje

Cilj projekta eMOP, ki je del slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, je zagotoviti boljše in dostopnejše podatke o prostoru v Sloveniji. Brez davka na dodano vrednost bo stal 33,2 milijona evrov, denar pa bo prišel iz evropskega mehanizma za odpornost.

Pokrajina Vipavska dolina
Foto : Alen Milavec /BOBO

Vlada je načrt za okrevanje in odpornost sprejela aprila lani. V opisu projekta eMOP je kot glavno težavo navedla pomanjkanje kadra z ustreznim geoinformacijskim znanjem in izkušnjami. Takrat so napovedali po dve projektni zaposlitvi za vsakega od šestih organizacijskih enot oziroma področji tega projekta.

V načrtu je predvideno, da bo povprečni strošek dela na zaposlenega znašal 3.300 evrov mesečno, zaposleni pa naj bi bili za 60 mesecev. Če bo zadnji mesec zaposlitve junij 2016, bi moral biti prvi mesec zaposlitve letošnji maj. Ker so razpise za deset delovnih mest objavili 28. aprila, bi lahko sklepali, da so to storili pozno. Rok za prijavo je sobota.

Predvsem nadomeščajo odhajajoče in odsotne

Ministrstva, organi v njihovi sestavi, vladne službe in uradi ter javne agencije so sicer letos objavili več kot 500 razpisov za delovna mesta. Površen pregled spletne strani, kjer so razpisi objavljeni, pokaže, da je frekvenca zaposlovanja večja kot v lanskem letu.

Z več ministrstev in drugih vladnih organov so nam odgovorili, da so številne zaposlitve potrebne zaradi nadomeščanja zaposlenih, ki so odšli ali bodo dlje časa odsotni. Za dve delovni mesti, ki jih je ministrstvo za okolje objavilo po volitvah in nista povezani s projektom eMOP, iščejo nova zaposlena, ker sta dva uslužbenca odpovedala delovno razmerje, so nam povedali na ministrstvu.

GURS geodetska uprava
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

Geodetska uprava GURS, ki sodi pod ministrstvo za okolje in prostor, pa je na primer aprila letos objavila sedem razpisov za delovna mesta. Od tega tri, ker so uslužbenci prekinili delovno razmerje, dve zaradi upokojitev in dve zaradi materinskih dopustov, pravijo na GURS. Generalni direktor geodetske uprave vodi Tomaž Petek, ki je generalni direktor že od februarja 2019, ko je vlado vodil Marjan Šarec, ministrstvo za okolje pa Jure Leben.

Lani vlada omogočila povečanje države uprave

Kljub temu pa bo letošnje vladno kadrovanje pomenilo tudi povečanje števila zaposlenih. Vlada je že lani napovedala večje število zaposlitev za namen izvajanja projektov, povezanih z dodatnim denarjem za okrevanje in razvoj po epidemiji koronavirusa. Konec lanskega septembra je namreč sprejela kadrovski načrt za leti 2021 in 2022, ki omogoča dodatnih 492 zaposlitev v ožjem delu državne uprave. To je precej več kot v prejšnjih letih.

Ministrstvo za okolje in prostor je s kadrovskim načrtom dobilo možnost za zaposlitev dodatnih 34 oseb. Od tega so 11 zaposlitev izvedli, še preden je bil kadrovski načrt na vladi potrjen.

Tveganje korupcije in klientelizma

Na vprašanje, ali je aktualno vladno zaposlovanje sporno, še ni mogoče dokončno odgovoriti. Inšpektorat za javni sektor sicer v zadnjih mesecih ni dobil prijave v zvezi z vladnimi kadrovskimi razpisi, a vladno zaposlovanje je še v teku. Številni razpisi, ki so bili objavljeni v zadnjih tednih, še niso zaključeni, odhajajoči ministri pa jih bodo verjetno objavili še nekaj. Najverjetnejši prihodnji premier Robert Golob je napovedal, da bo vlado sestavil do 3. junija.

Robert Šumi KPK
Foto : Žiga Živulović jr./ BOBO

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarja, da zaposlovanje v času, ko se mandat vlade izteka, lahko kaže na korupcijo in klientelizem. To možnost KPK omenja, kadar zaposlitev za nedoločen čas dobijo osebe, ki so bile prej na ministrstvih zaposlene na zaupanje, torej vezano za čas ministrovega ali ministričinega mandata.

“V mesecih pred menjavo vlade želijo funkcionarji svojemu kadru »urediti« novo zaposlitev v javnem sektorju tako, da izrabijo vpliv, ki jim ga daje njihov funkcionarski položaj. Oseba torej v tem primeru zaposlitve ne dobi zaradi svojih sposobnosti in na transparenten ter enakopraven način, temveč na podlagi izrabe moči funkcionarja,” to tveganje opisuje KPK.

Vendar na komisiji poudarjajo, da tudi pri zaposlitvah sodelavcev, ki so bili prej zaposleni na zaupanje, ne gre nujno za korupcijo. Možno je tudi, da gre zgolj za nadaljevanje kariere osebe, ki je pridobila izkušnje v javni upravi.

Analiza KPK

KPK že dlje časa zbira podatke o osebah podatke o osebah, ki se najprej zaposlijo na zaupanje, torej za čas ministrovega mandata, nato pa dobijo v javnem sektorju zaposlitev za nedoločen čas. Analizo teh zaposlitev v času od leta 2004 do 2014 so že objavili. Takrat so ugotovili, da je bilo veliko takšnih zaposlitev ob izteku mandatov prve in druge vlade Janeza Janše (2004–2008 in 2012–2013) ter ob izteku mandata vlade Alenke Bratušek (2013–2014). V manjši meri se je ta trend izrazil v zadnjem mesecu vlade Boruta Pahorja (2008–2012), v primeru vlade Antona Ropa (2002–2004) pa te prakse komisija ni opazila.

KPK zaposlitve na zaupanje
Foto : KPK

Analize KPK za poznejše vlade še ni. Za vlado Mira Cerarja (2014–2018) je bilo sicer javno razkrito, da so ministri ob izteku mandata “poskrbeli” za več ljudi, ki so bili prej zaposleni na zaupanje ter so pripadali isti stranki kot odhajajoči minister.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar