Kdo so največji osmoljenci državnozborskih volitev?

Ponedeljek po državnozborskih volitvah ponuja priložnosti za prve analize volilnih rezultatov posameznih strank, prav tako pa je zanimivo pogledati tudi nekatere statistične podatke in druge zanimivosti, ki jih je prinesel volilni večer.

Največ glasov volilk in volilcev so na nedeljskih volitvah dobili kandidatke in kandidati, ki so kandidirali v dveh volilnih okrajih. Največje število glasov so dobili Robert Golob (11.272 glasov), Vesna Humar (9.987 glasov), Alenka Bratušek (9.746 glasov), Nataša Avšič Bogovič (9.740 glasov), Klemen Boštjančič (9.594 glasov). Omenjenim kandidatom, ki so kandidirali na listi Gibanja Svoboda, sledi prvak SDS Janez Janša, ki je prav tako kandidiral v dveh volilnih okrajih, skupaj pa je prejel 9.185 glasov.

Kdo so rekorderji po deležu glasov?

A število glasov ni ključno pri tem, ali je kandidat izvoljen v državni zbor, saj imajo volilno okraji različno število volilcev. Pomembni so deleži glasov, ki jih prejme posamezni kandidat. Največji delež glasov je prejel aktualni minister za zamejce in Slovence po svetu, podpredsednik vlade in Gibanja Svoboda Matej Arčon, ki je v volilnem okraju Nova Gorica 2 prejel kar 43,52 odstotka vseh glasov.

Na tej lestvici mu tesno sledi Jelka Godec iz SDS, ki je v okraju Šentjur prejela 42,11 odstotka glasov. Na tretjem mestu je Tamara Kozlovič iz Svobode z 41,48 odstotka glasov, sledijo ji kandidati za poslance iz vrst SDS – Vinko Levstek (41,13 odstotka), Janez Janša (40,94 odstotka), Žan Mahnič (40,90 odstotka) in Bojan Podkrajšek (40,59 odstotka). Pri kandidatih, ki so kandidirali v dveh volilnih okrajih, se računa povprečje obeh prejetih deležev glasov.

Pri deležu prejetih glasov v posameznem volilnem okraju pa je absolutni zmagovalec Janez Janša, ki je v volilnem okraju Ivančna Gorica prejel 44,22 odstotka glasov.

V Novi Sloveniji je največji delež glasov prejel aktualni poslanec Aleksander Reberšek (22,19 odstotka glasov), ki je ob tem tudi po absolutnem številu glasov prehitel predsednika stranke Jerneja Vrtovca. V Levici, SD in Resni.ci so največji delež glasov dobili prvaki strank – Luka Mesec (18,35 odstotka), Matjaž Han (20,41 odstotka) in Zoran Stevanović (11,65 odstotka).

Rekord tudi za SDS

Zanimivo je tudi to, da je tokratni rezultat Gibanja Svoboda po absolutnem številu prejetih glasov – 332.787 glasov – tretji najboljši rezultat katerekoli stranke v samostojni Sloveniji. Na prvem mestu po absolutnem številu glasov je prav tako Svoboda z rezultatom iz leta 2022, ko je prejela 410.769 glasov, na drugem mestu pa Liberalna demokracija Slovenije (LDS), ki je leta 2000 prejela 390.797 glasov.

Nedeljske volitve pa so bile rekordne tudi za Janševo SDS. Stranka je letos prejela vsaj 325.038 glasov, kar pomeni, da jo je volilo več volilcev kot kadarkoli prej. Največ glasov je SDS pred tem dobila leta 2008, in sicer 306.360 glasov.

Ker imamo v Sloveniji proporcionalni volilni sistem, v katerem ni pomembno le število glasov, ampak tudi delež glasov posameznega kandidata v okraju – v primerjavi z ostalimi kandidati z iste liste – in še uspeh stranke na ravni volilne enote. Prav na podlagi tega so bili izvoljeni nekateri kandidati, ki so prejeli dokaj nizko število glasov.

Z najmanjšim številom glasov je na listi Resni.ce izvoljen Nedeljko Todorović, ki je za preboj v državni zbor dobil le 716 glasov oziroma 7,76 odstotka glasov v svojem okraju. Sledi mu Vladimir Šega na skupni listi Levice in Vesne, ki je bil izvoljen z 813 glasovi (10,23 odstotka), na tretjem mestu je Aleksander Štorek na listi Resni.ce, ki je do poslanskega stolčka prišel z 825 glasovi (5,99 odstotka glasov).

Šesterica prestopnikov se poslavlja iz poslanskih klopi

Iz parlamenta se poslavlja tudi šesterica t. i. prestopnikov v aktualnem sklicu parlamenta. V državni zbor se ni uvrstila trojica poslancev Demokratov – predsednik stranke Anže Logar, podpredsednica Eva Irgl (oba izstopila iz SDS) in Tine Novak, ki je sredi mandata prestopil iz Gibanja Svoboda.

Poslanske klopi zapuščata tudi Mojca Šetinc Pašek, ki se je skoraj dve leti po izključitvi iz Svobode pridružila Socialnim demokratom, in Matej Tašner Vatovec, dolgoletni poslanec in nekdanji vodja poslanske skupine Levice, ki je prav tako prestopil v SD. Iz hrama demokracije odhaja tudi Dejan Kaloh, ki je poslansko skupino SDS zapustil sredi mandata in se preselil med nepovezane poslance.

Eden od največjih šokov nedeljskega večera je zagotovo neizvolitev aktualne predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič na listi Gibanja Svoboda. Klakočar Zupančič je kasneje napovedala tudi svoj umik iz politike.

Med aktualnimi ministri, ki so kandidirali na volitvah v državni zbor, niso bili izvoljeni: zunanja ministrica Tanja Fajon (SD), minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica) in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel (Svoboda). Prav tako niso bili izvoljeni nekdanji minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, aktualna generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl in šef premierjevega kabineta Luka Špoljar – vsi trije na listi Svobode.

Poslanske klopi zapuščajo tudi nekateri dolgoletni poslanci, poleg že omenjenih Logarja in Irgl se poslavljata tudi prepoznavna poslanca NSi Vida Čadonič Špelič in Jožef Horvat.

Izvoljenih 55 moških in 33 žensk

Trenutno podatki Državne volilne komisije kažejo, da je bilo v državni zbor izvoljenih 55 moških in 33 žensk. Največje število poslank bo v novem sklicu imelo Gibanje Svoboda, in sicer 14. Poslanska skupina Levice in Vesne pa bo edina, kjer bodo ženske v večini.

Od petih poslanskih sedežev, ki jih je osvojila lista Levica in Vesna, bodo namreč tri zasedle ženske.

Pri Demokratih Anžeta Logarja so med novoizvoljenimi poslanci tri ženske in trije moški. Skoraj na polovico je po spolu razdeljena tudi poslanska skupina Svobode, ki bo v novem sklicu imela 15 poslancev in 14 poslank.

SDS bo v novem sklicu zastopalo 20 moških in osem žensk. NSi, SLS, Fokus bodo imeli sedem poslancev in dve poslanki. Dve poslanki bosta tudi v šestčlanski poslanski skupini SD, ena pa bo v poslanski skupini stranke Resni.ca, ki bo skupno štela pet članov.

Kot najstarejši poslanec je bil v Šmarjah pri Jelšah iz vrst Demokratov Anžeta Logarja izvoljen 72-letni upokojenec Franc Križan. Po starosti je drugi najstarejši izvoljeni poslanec prvak SDS Janez Janša, ki je star 67 let. Najstarejša izvoljena poslanka je postala 63-letna učiteljica slovenščine Adrijana Kocjančič, ki prav tako prihaja iz SDS. Izvoljena je bila v Ilirski Bistrici.

Najmlajši poslanec, 25-letni gimnazijski maturant Andrej Poglajen, je bil izvoljen v Idriji. To bo njegov drugi mandat v DZ. Najmlajša izvoljena poslanka je postala magistrica prava, 29-letna Lucija Tacer Perlin iz vrst Svobode, ki je kandidirala v Šiški. To bo njen drugi mandat v parlamentu.