Predvolilni vihar neslutenih razsežnosti na omrežjih: kaj se je zgodilo Robertu Golobu in Svobodi?

Zgodnje ure sobotnega jutra na družbenih omrežjih niso dajale niti slutiti, da prihaja vihar neslutenih razsežnosti, kakršnega v predvolilnem času v Sloveniji na družbenih omrežjih še nismo doživeli. Običajne objave, nekaj predvolilnih tenzij ... skratka, nič odstopajočega, še najmanj pa za čas pred volitvami, ko se znajo strasti na omrežjih razvneti hitreje in pogosteje.

Ko so nekateri spletni uporabniki opazili, da sta Instagram profila Svobode in Roberta Goloba zaklenjena, nato pa je nekaj po deseti uri kabinet predsednika vlade za Dnevnik pojasnil, da je prišlo do spletnega napada lažnih profilov z večinoma perzijskimi imeni na ta dva računa, pa je družbena omrežja skoraj razneslo.

Začele so se namreč pojavljati objave, da ni bilo nobenega kibernetskega napada, ampak da so Goloba in Svobodo na Instagramu "sesuli" jezni državljani s pravimi in ne z lažnimi računi.

Minile niso niti tri ure, ko je v soboto v Ljubljani pred kamerami že stal poslanec Svobode Lenart Žavbi, za njim pa v Mariboru še premier in predsednik stranke Robert Golob. Oba sta povedala, da sta bila Instagram računa Gibanja Svoboda in Roberta Goloba tarča kibernetskega napada iz tujine z lažnimi profili, da je naročnik najverjetneje iz Slovenije in da so napad takoj prijavili vsem pristojnim institucijam.

Kaj se je torej dogajalo?

Teden dni prej je profil Roberta Goloba na Instagramu objavil video Goloba z burekom na stopnicah cerkve na Prešernovem trgu, ki je sprožil plaz odzivov. Gre namreč za iste stopnice, na katerih je v času Janševe vlade in covida leta 2020 policija kaznovala dostavljalca Wolta z burekom, ker ni imel zaščitne maske.

Skupaj s tem posnetkom je bila na profilu Goloba objavljena še spletna anketa, v kateri so ljudi spraševali, ali se počutijo svobodne.

Pod to objavo na Golobovem profilu se je usulo. Ne samo zato, ker se je mnogim zdela neprimerna, ampak tudi zato, ker je vplivnež Aleksandar Repić, ki je spletni javnosti najbolj znan pod vzdevkoma Nepridiprav in Pici, svoje sledilce pozval, naj glasujejo proti. Administratorji Svobode pa so začeli komentarje pod objavo brisati.

Na vprašanje, zakaj so umikali te komentarje, ali zato, ker so bili negativni ali zato, ker so jih ocenili kot sovražne, v Svobodi odgovarjajo le: "Gre za klasično administriranje pod objavami."

Ko so v soboto kabinet predsednika vlade, nato pa še Žavbi in Golob dejali, da sta bila Instagram računa Svobode in Goloba tarča kibernetskega napada, je vihar na omrežjih v še višje obrate pognal prav Repić.

Ves konec tedna je trdil, da ni bilo nobenega kibernetskega napada lažnih profilov, pač da gre za upor ljudi proti "nesvobodni Svobodi", ki je brisala komentarje in nato oba profila še zaklenila.

Sledilce je pozval, naj se oglasijo še enkrat, tokrat z objavami, da "niso fejk", kar so nekateri minuli konec tedna tudi storili.

Svoboda je strankin in Golobov profil zaprla v petek okoli pol tretje ure popoldan, ko so, kot pravijo v stranki, zaznali napad lažnih profilov, ki se je začel ob 13. uri in 12 minut.

Profila sta bila zaklenjena do sobote do 9.37, čemur je po pojasnilih Svobode takoj sledil še en val napada, zato so ob 9.48 profila za nekaj časa ponovno zaprli.

Kako bi lahko profila Svobode in Goloba "sesul" naval jeznih ljudi, kot namiguje Repić, če se je ta zgodil en teden prej in po trditvah stranke le na enem – Golobovem – profilu, Repić ni pojasnil.

Od kod potem profili s perzijskimi imeni in kaj pokaže analiza teh profilov?

Hkrati sta Svoboda in premierjeva soproga Tina Gaber Golob, ki je tudi sama spletna vplivnica, v soboto in nedeljo na Instagramu objavila nekaj računov s perzijskimi in angleškimi imeni, ki so po trditvah stranke sodelovali v petkovem spletnem incidentu.

Kot pravijo v Svobodi, je bilo lažnih profilov, ki so v petek okoli 14. ure po slovenskem času napadli računa Svobode in Golobe, skupaj okoli 5.000.

Profile pregledujejo pristojne institucije, iz teh, ki sta jih objavila Svoboda in Tina Gaber Golob, pa izhaja, da je verjetnost, da gre za lažne profile, izjemno velika.

Na N1 smo pregledali vseh 13 profilov, ki jih je v soboto objavila Svoboda, in vseh 27, ki jih je v nedeljo objavila Tina Gaber Golob.

Vsem profilom, ki smo jih pregledali, je skupno, da gre za nove Instagram račune (na profilni fotografiji piše NEW), da imena profilov niso slovenska in da ti računi nimajo nobene objave.

Večina pregledanih profilov tudi nima nobenega sledilca, medtem ko oni sledijo med 200 in 1.000 drugim profilom, ki so večinoma na videz tudi lažni. Sledijo pa Gibanju Svoboda in/ali Robertu Golobu.

Pri profilnih fotografijah, na katerih je obraz, obstaja tudi upravičen sum, da so fotografije obraza s spleta ukradene.

Primer, ki to potrjuje, je profil mahmood_3814.paveh. Ta za profilno fotografijo, kot je videti spodaj, uporablja fotografijo manekena Tommyja Marra, ki je med drugim objavljena tudi na spletni strani fashionablymale.net.

Vse to so resni indikatorji, da so bili profili, ki so se v petek popoldan spravili na računa Svobode in Goloba, lažni.

To pa sugerira, da je šlo za napad, kar je glede na dejstvo, da je Slovenija v predvolilnem času, še toliko bolj občutljivo.

Kaj so cilji in nevarnosti tovrstnih napadov? V Srbiji je šlo za digitalno cenzuro

Cilj napada z lažnimi profili je največkrat namreč zmanjšanje dosega napadenih Instagram računov ali pa celo njihovo zaprtje za daljši čas.

Kadar Meta, ki je lastnica Facebooka in Instagrama, zazna neavtentično in manipulativno aktivnost, namreč računom, na katerih se to zgodi, pomembno zmanjša doseg ali pa jih popolnoma blokira. V tem primeru lahko vzpostavljanje računa nazaj traja tudi več tednov.

Zelo podobno se je dogajalo med zadnjimi predsedniškimi volitvami v Romuniji, kar je bil prvi primer v Evropi, ki je začel sprožati resen razmislek o vplivu družbenih omrežij – ki niso pod takšno zakonsko regulativo kot mediji – na volitve.

Pred kratkim se je takšen napad zgodil v Srbiji, kjer je januarja več kot 100.000 botov napadlo Instagram račune srbskih neodvisnih medijev, med njimi tudi medijev iz naše medijske skupine.

Meta je nato zaradi "sumljivih aktivnosti" račune napadenih neodvisnih medijev blokirala, po napadu pa so uredništva dobila še e-mail, v katerem je pisalo, da so jih napadli zaradi njihovega kritičnega poročanja o srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću. Šlo je torej za digitalno cenzuro.

Poleg tega tovrstni napadi prinašajo tudi varnostna tveganja – z njimi je namreč možno med resnične sledilce razširiti tudi zlonamerno programsko opremo.

Na podlagi česa je lahko Žavbi namignil na SDS?

Ko je v soboto pred kamere stopil poslanec Svobode Lenart Žavbi, je – ne da bi ga to kdorkoli vprašal – v svoji izjavi sam ugibal tudi o tem, kdo bi bil lahko v ozadju spletnega napada na Instagram profila Svobode in Roberta Goloba.

Golob je bil za razliko od Žavbija bolj previden – dejal je le, da kaže, da je šlo za napad iz tujine, da pa obstaja verjetnost, da je naročnik iz Slovenije. Medtem ko je Žavbi precej neposredno namignil na SDS in temu dodal "izraelski pogon".

Rekel je: "Je pa dejstvo, da v slovenski politiki manipulacije na družbenih omrežjih že več let prihajajo iz določene kleti. Vemo, kje ta klet je, v tisti strani za Bežigradom. Sem pa slišal, da ta klet deluje tudi na izraelski pogon."

Kako bo poslanec pojasnil to obtožbo ob dejstvu, da pri "friziranju" podobe na omrežjih v slovenski politiki skorajda ni nedolžnih, in ob dejstvu, da skoraj nikoli ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kdo je v takšnih primerih napadalec, kaj šele naročnik, ostaja neznanka.

Od Mete je namreč mogoče dobiti le podatke, s katerih IP-naslovov so bili ustvarjeni lažni profili, ki so napadli. Ne pa tudi, kdo jih je ustvaril. In če je bil napadalec vsaj malo spreten, je verjetno uporabil proxy IP-naslov, ki pa je le še težje sledljiv.

Bolj kot ne je vse, kar ostane, opazovanje dogajanja in reakcij, ki sledijo napadu. Kar pa ni neposreden dokaz. Edina izjema bi bila, da se naročnik ali napadalec razkrijeta sama, a je to zelo malo verjetno.

Kakšna je vloga vplivneža Repića?

Naracijo, ki se je minuli konec tedna širila po družbenih omrežjih – da ni bilo nobenega kibernetskega napada na Instagram računa Svobode in Goloba, pač pa da so računa s svojimi komentarji "sesuli" na "nesvobodno Svobodo" jezni državljani – je najpomembneje poganjal vplivnež Aleksandar Repić.

Ali res iz lastnega prepričanja ali s kakšnim drugačnim ozadjem, utegne za vedno ostati v zraku. So se pa njegove objave širile kot požar, nanje so se odzivali simpatizerji SDS in Zoran Stevanović, pri mnogih uporabnikih družbenih omrežij pa so ustvarile vtis, da spletnega napada res ni bilo in da gre izključno za organski upor ljudi.

Repić ima na Instagramu nekaj več kot 100.000 sledilcev. In – kar je zanimivo glede na njegove očitke – zaklenjen profil.

Kot je povedal v enem od podkastov, se preživlja tako, da upravlja profile 12 žensk na erotični platformi OnlyFans.

Predstavlja se kot pravičnik in pozornost privablja s provokativnimi objavami in dejanji, najpogosteje tako, da se vplete v nek že obstoječ spor ter s svojimi komentarji in objavami le še prilije olje na ogenj.

Bil je denimo en od glavnih akterjev v sporu Challeta Salleta in Zlatka, prav tako je imel vidno vlogo pri izvajanju pritiska na duo Maraaya, ko je bil ta v sporu s pevko Niko Zorjan.

V preteklosti je bil tudi večkrat v navzkrižju z zakonom. Ko je bil star 15 let, je po poročanju več medijev s prijatelji zanetil požar v baraki v Štepanjskem naselju, v požaru pa je umrl moški, ki je takrat v tej baraki spal. Repić je krivdo priznal, obsodili so ga na pogojno kazen.

Tudi sam je že javno povedal, da je imel večkrat opravka s policijo in da je med drugim po nekem prepiru zabodel varnostnika v trgovini.  

Kasneje je bil zaradi različnih kaznivih dejanj obsojen na 22-mesečno zaporno kazen, ki jo je na Dobu prestajal med letoma 2019 in 2021.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako žabe plavajo v vreli vodi