Znižali bi davke, dodatno dvignili plače v javnem sektorju, brez odgovora, kje bodo vzeli za ohranitev socialne države

Da tudi v prihodnjem mandatu socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta (ESS) ostaja temelj dogovarjanja o ključnih zakonskih rešitvah, ki določajo delavsko in socialno zakonodajo, so zatrdili predstavniki šestih strank: Mirko Požar (Demokrati Anžeta Logarja), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), Luka Mesec (Levica in Vesna), Janez Cigler Kralj (NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča), Irena Kuntarič Hribar (Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča) in Soniboj Knežak (SD). Enotni so si bili tudi pri ohranitvi zimskega regresa in uvedbi 32-urnika, če bo ta baziral na svobodni volji podjetij. Tu pa se je enotnost pogledov omenjenih strank na posamezne rešitve tudi končala.

Požar, tudi sam podjetnik, je opozoril, da je za nadaljnje usklajevanje minimalne plače z rastjo življenjskih stroškov nujno dvigniti tudi dodano vrednost. Obenem je za splošen dvig plač po mnenju Demokratov nujno splošno davčno olajšavo dvigniti iz sedanjih 5.300 na 7.000 evrov. Uvedli bi tudi socialno kapico in jo začrtali pri 2,5-kratniku povprečne plače in peti dohodninski razred združili s četrtim. Z dvigom splošne davčne olajšave se je strinjal tudi Janez Cigler Kralj. A ob vprašanju, kako bi ob tem ohranili sedanjo raven socialne države, prepričljivih konkretnih odgovorov nista ponudila. Cigler Kralj je sprva odgovoril zgolj, da "se rešitve dajo najti", in kasneje dodal, da bi reorganiziral in racionaliziral javni sektor ter zmanjšal sivo ekonomijo, medtem ko je Požar dejal, da bi o tem kaj več vedela strankina snovalca gospodarskega programa, ekonomista Igor Masten in Janez Šušteršič.

Kje bodo torej vzeli za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, šolstvo, ob znižanju davkov, sta kolege spraševala Urška Klakočar Zupančič, ki se je prav tako zavzela za nižjo obdavčitev plač in ki edini dodatni vir vidi v obdavčitvi premoženja, kar sedanji koaliciji ni uspelo, ter sedanji minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. "Dokler teh odgovorov ne slišim, tovrstnih obljub ne morem jemati resno," je dejal.

Da je davčno reformo treba izpeljati hkrati s socialno reformo, se je zavzela predstavnica Preroda, Irena Kuntarič Hribar, medtem ko je predstavnik SD Soniboj Knežak dodal, da bi dvigom minimalne plače morali slediti tudi dvigi drugih plač.

Kompresija, deficitarnost, fleksibilnost

Zaradi usklajevanja minimalne plače z delno rastjo življenjskih stroškov je že po prvem letu postopne realizacije plačne reforme v javnem sektorju prišlo do kompresije v spodnjem delu lestvice, kar je bil problem že v prejšnjem plačnem sistemu. Zato je na vprašanja, ali so še pred realizacijo celotnega dviga plač do leta 2028 potrebne kakšne spremembe, večina odgovorila pritrdilno.

Mesec se je zavzel za odpravo kompresije na spodnjem delu plačne lestvice, saj je minimalna plača segla že do šestega plačnega razreda, ter za parcialne dogovore s sindikati (še ena poteza, ki je pokopala prejšnji plačni sistem, op. p.), s katerimi bi reševal deficitarnost posameznih poklicev.

Da se je treba pogovarjati o dodatkih na delovnih mestih, kjer je delo izredno težko, je dejal Knežak in pri tem omenil medicinske sestre, medtem ko je Cigler Kralj sindikate pozval v naslednjem mandatu k iskanju novega načina določanja plač v javnem sektorju, in sicer "ne po izobrazbi in senioriteti" (ta je bila z novim sistemom odpravljena, op. p.), temveč po zahtevnosti dela. Pri tem je predstavnik NSi, SLS in Fokusa dejal, da bi sam sistem naredil bolj fleksibilen, na način, da bi oblikoval pet stebrov; uradniki, uniformiranci, izobraževanje, dolgotrajna oskrba in zdravstvo. Na vprašanje, ali bi katero od dejavnosti izvezli iz enotnega plačnega sistema, je le Cigler Kralj omenil "socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo in morda zdravstvo".

Družinska plača

Tudi v nadaljevanju, ko je v luči prihajajočega 8. marca, dneva žensk, moderatorka Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije, vprašala, kako uravnotežiti obremenitev neplačanega skrbstvenega in gospodinjskega dela, ki ga še vedno v dvakrat večjem obsegu opravljajo ženske, bi Cigler Kralj sistem fleksibiliziral na način, da bi eden od partnerjev lahko ostal doma. "Treba je razmisliti o družinski plači, ki bi jo prejemal tisti, ki ostane doma in skrbi za družino. In to ni nujno ženska." Klakočar Zupančič meni, da je zavest o ravno pravšnjem opravljanju dela doma treba privzgojiti ter zagotoviti brezplačen vrtec in šolstvo, medtem ko je Mesec ob podpori brezplačnemu vrtcu dejal še, da so v tem mandatu že veliko naredili z uvedbo oskrbovalskega dopusta.

Vprašanje pomanjkanja delovne sile, o čemer je spraševal Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, bi Mesec reševal z boljšim plačilom in boljšimi pogoji dela ter z navduševanjem mladih za deficitarne poklice. Ko gre za tuje delavce, pa, tako kot Cigler Kralj, še vedno vidi rešitev v uvozu delavcev iz balkanskih držav.

Račun brez krčmarja

Branimir Štrukelj, vodja največje konfederacije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki je izrazil skrb zaradi dejstva, da se stranki s trenutno največjo javnomnenjsko podporo, torej SDS, "ni zdelo potrebno ali niso imeli želje priti pojasnit svoja stališča".

Za N1 je komentiral, da je bil na dogodku "vtis posplošenih odgovorov najbolj moteč. Ni sicer mogoče vseh dati v isti koš, a povsem jasno je bilo, da ni bilo jasnih odgovorov na zelo jasno vprašanja." In označil obljube tistih, ki napovedujejo znižanje davkov v prvih mesecih ob povišanju plač v javnem sektorju z enako velikim proračunom, za podcenjevanje volivcev, "saj se račun ne more iziti".

Tudi Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je pri vprašanjih, vezanih na trg dela, pomanjkanje delovne sile, reševanje kompresije plač, ki je težava tudi v gospodarstvu, ter iskanja finančnih rešitev v primeru znižanja obdavčitve dela, pogrešal konkretnejše odgovore.

"Slišali smo splošne odgovore, iz katerih je bilo mogoče zgolj razbrati smer razmišljanja v posamezni stranki, kar je škoda, saj smo razpravljali o stvareh, ki neposredno vplivajo na kvaliteto življenja ljudi." Tako komentira Zorko, ki pravi, da bodo sindikati še posebej po volitvah pozorni na tokrat izrečene besede, še posebej na obljubo o tem, da politiki ne bodo zniževali ravni socialne države.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Slovensko volilno vprašanje za milijon dolarjev