Izjemno odkritje: znastveniki izkopali okostje doslej neznane vrste dinozavra

Paleontologi so na najdišču Quebrada Santo Domingo v severozahodni Argentini odkrili novo zbirko fosilov iz obdobja triasa.

Med odkritji je največ navdušenja poželo okostje doslej neznane vrste zavropodomorfnega dinozavra, izkopali pa so tudi več ostankov drugih vrst dinozavrov. Članek o novem odkritju je bil pred dnevi objavljen v znanstveni reviji Nature.

Primerek obsega skoraj popolno okostje, vključno z ostanki lobanje.

Novo odkrita vrsta dinozavrov, ki so jo poimenovali Huayracursor jaguensis, je živela v času pozne triasne dobe, pred približno 230 milijoni let. V tistem času so bile vse današnje celine še združene v enotno kopno – Pangeo.

Nova vrsta dinozavra, ki so jo opisali paleontologi, je verjetno zgodnji in primitivni predstavnik skupine zavropodomorfov, ki so bili rastlinojedi štirinožni dinozavri.

“Obdobje karnija (pozni trias, pred 237 do 227 milijoni let) predstavlja ključno fazo v evoluciji štirinožcev, saj hrani najzgodnejše zapise več pomembnih skupin, med njimi tudi dinozavrov,” je pojasnil paleontolog in glavni avtor raziskave dr. Martin Hechenleitner iz argentinskega nacionalnega sveta za znanstvene in tehnične raziskave.

Pangea je v tistem času začela počasi razpadati, velika vulkanska aktivnost ob tektonskih premikih pa je vplivala na spremembo podnebja. Prej je bilo suho in vroče, v času karnija pa se je povečala količina padavin (t. i. pluvialna epizoda), nastali so rečni sistemi, močvirja in bogatejša vegetacija.

"Po karnijski pluvialni epizodi so se dinozavri razširili in hitro uveljavili svojo prevlado," je povedal Hechenleitner.

Dr. Hechenleitner in njegovi sodelavci so fosilizirane ostanke Huayracursor jaguensis in več drugih triasnih živali odkrili na območju Quebrada Santo Domingo, odmaknjeni lokaciji v Andih na severozahodu Argentine. Poleg nove vrste so izkopali fosilne ostanke več drugih vrst dinozavrov.

Huayracursor jaguensis so imeli precej daljši vrat in bili večji od večine drugih živali tistega časa. Merili so približno 2 metra in tehtali okrog 18 kilogramov.

Kasneje so se iz njih razvili zavropodi, kot je brontozaver. Ti so bili največji kopenski vretenčarji vseh časov z najdaljšimi vratovi. Merili so več kot 35 metrov in tehtali več kot 70 ton.

Do nedavnega so znanstveniki menili, da so bili vsi predniki teh dolgovratih dinozavrov, znani kot zavropodomorfi, majhni, kratkovrati in verjetno vsejedi. Drugi zavropodomorfi, ki so živeli v istem času kot Huayracursor jaguensis, so bili res veliko manjši – okoli enega metra v dolžino – in imeli kratke vratove.

Paleontologi so doslej domnevali, da so zavropodomorfi začeli bistveno povečevati telesno maso in podaljševati vratove šele več milijonov let pozneje.

Novo odkritje spreminja zgodbo o tem, kako so ti dinozavri dobili svoje dolge vratove. "Huayracursor jaguensis nekoliko ruši idejo o postopnem prehodu, saj je ta vrsta živela sočasno s svojimi manjšimi sorodniki, ki so imeli sorazmerno krajše vratove," je pojasnil Hechenleitner.