Kaj imajo skupnega ljudje, ki dočakajo 100 let? Znanstveniki izpostavili 8 navad

Čeprav na zdravje in dolgoživost nedvomno vpliva genetika, pa številni ljudje precenjujejo njeno vlogo pri tem, koliko časa bomo živeli.
Raziskave kažejo, da genetika pojasni le 25 odstotkov razlik v dolžini človeškega življenja, preostalih 75 odstotkov pa je odvisnih od sreče, okolja in zdravih življenjskih navad, piše portal Best Life.

Najnovejše raziskave razkrivajo, katere prakse so najpogostejše pri ljudeh, ki dočakajo sto let.

Vsak dan se gibajte, pa čeprav le na sprehodu

Z leti se pojavijo spremembe v kosteh, mišicah in sklepih, kar vpliva na gibljivost. A ljudje, ki dočakajo sto let, ostajajo telesno aktivni ne glede na starost.
V raziskavi iz leta 2012, objavljeni v Journal of Aging Research, so ugotovili, da telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za številne pogoste vzroke smrti, vključno s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo tipa 2, srčnimi boleznimi, možgansko kapjo in rakom. Aktivni posamezniki so v povprečju živeli do sedem let dlje.

Priporočeno je najmanj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden, a so učinkovite že manjše spremembe. Raziskava iz leta 2023 v European Journal of Preventive Cardiology je pokazala, da že 4.000 korakov na dan zmanjša splošno smrtnost in izboljša zdravje srca. Vsakih dodatnih 1.000 korakov dodatno zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt za 15 odstotkov, navaja Best Life.

Izogibajte se industrijsko predelani hrani

Močno predelana živila so bogata z nasičenimi maščobami, sladkorjem in škodljivimi dodatki, ki povečujejo tveganje za bolezni srca, raka, debelost in sladkorno bolezen tipa 2, opozarja Ameriško zdravniško združenje.

Študija iz leta 2017 je pokazala, da lahko že 20-odstotno izboljšanje prehrane podaljša življenje za več kot desetletje.

Stremite torej k prehrani, bogati s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi živili, zdravimi maščobami in pustimi beljakovinami ter zmanjšajte vnos soli, sladkorja in konzervansov.

Upoštevajte sredozemsko dieto

Sredozemska dieta zmanjšuje vnos predelanih živil in vključuje ribe z omega-3 maščobami, temnolistno zelenjavo, stročnice, oljčno olje, polnozrnata žita, oreščke in jagodičevje.
Po besedah zdravnika Ramita Singh Sambyala ima dieta protivnetne in antioksidativne učinke, kar zmanjšuje tveganje za srčne bolezni, nekatere rake, upad kognitivnih sposobnosti in zmanjšuje smrtnost nasploh.

Leta 2024 objavljena študija, ki je 25 let spremljala 25.000 Američank, je pokazala 23-odstotno znižanje splošne smrtnosti pri tistih, ki so sledile sredozemski dieti.

Zmanjšajte vnos živalskih izdelkov

V t. i. modrih conah, kjer je več stoletnikov kot kjerkoli drugje, uživajo zelo malo mesa – le okoli 60 gramov petkrat mesečno.

Njihova prehrana je v kar 95 odstotkih rastlinska z močnim poudarkom na stročnicah: fižolu, grahu, leči. Študije so pokazale, da uživanje fižola štirikrat tedensko zmanjša tveganje za bolezni srca za 22 odstotkov, vsakodnevni vnos ene porcije pa lahko doda tudi osem let življenja.

Ostanite družabni

Močne socialne vezi dokazano znižujejo tveganje za prezgodnjo smrt. Tudi občasni pogovori z znanci lahko pozitivno vplivajo na zdravje.

Analiza v medicinski reviji PLOS Medicine je pokazala, da robustne družbene povezave povečajo verjetnost preživetja za kar 50 odstotkov – kar je primerljivo z učinkom prenehanja kajenja.

Znižajte raven stresa

Pozitiven odnos do življenja in nizka raven stresa sta značilna za mnoge stoletnike. Študija, objavljena v Archives of Gerontology and Geriatrics, je pokazala, da imajo kljub kroničnemu stresu, ki ga prinaša staranje, stoletniki nizko stopnjo anksioznosti in depresije ter izjemno prilagodljivost na življenjske izzive.

Sedite na tla – in vstajajte

Na japonskem otoku Okinava stoletniki pogosto sedijo na tleh in se večkrat dnevno dvignejo, kar je naravna vaja za mišice nog, hrbta in trupa.

Raziskave so pokazale, da je sposobnost sedenja in vstajanja s tal brez opore močno povezana z daljšo življenjsko dobo.

Ne kadite

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da tobak ubije do 50 odstotkov kadilcev, ki ne prenehajo. Med stoletniki jih kar 83,8 odstotka nikoli ni kadilo, ugotavlja ena od študij.

Le 2,7 odstotka stoletnikov še vedno kadita, kar dodatno potrjuje povezavo med nekajenjem in dolgo življenjsko dobo, še piše Best Life.