Kako dolgo lahko ostanete v savni

Najsi gre za sprostitev po vadbi ali del razvajanja v wellness centru - obisk savne lahko sprosti telo in izboljša splošno počutje. Savna, ki jo pogosto opisujejo kot ultimativno pasivno aerobno vadbo, lahko pospeši srčni utrip, dvigne telesno temperaturo in minutni volumen srca ter ponudi koristi, podobne zmerni telesni aktivnosti – vse to zgolj s sedenjem v vročini, piše portal Wired.

A kako dolgo bi morali ostati v savni? Odgovor je odvisen od vrste savne, njene temperature, vaše telesne pripravljenosti, splošnega zdravstvenega stanja in stopnje hidracije. Strokovnjaki svetujejo zmernost in poznavanje lastnih meja.

Dostopna praksa za dolgoživost

Savna je lahko užitek za ljubitelje vročine in hkrati zahteven preizkus vzdržljivosti za tiste, ki jim vročina ni blizu. "Po mojih izkušnjah so koristi tradicionalne finske savne izjemne," je za Wired povedala Michal Cohen-Sagi, ustanoviteljica centra za dolgoživost in tako imenovani biohacking Vidavii. "Gre za eno najpreprostejših in najmočnejših praks za dolgoživost, globoko zakoreninjeno v starodavni tradiciji in hkrati lahko dostopno v sodobnem času.

Redna uporaba savne lahko izboljša prekrvavitev in okrepi delovanje srčnožilnega sistema. Nekateri celo menijo, da lahko pomaga zmanjšati tveganje za Alzheimerjevo bolezen."

Eden od učinkovitih načinov za kar najboljši izkoristek savne v krajših intervalih je kontrastna terapija. "Gre za kombinacijo izpostavljanja vročini in mrazu, pri kateri se na primer iz savne premaknete v krioterapevtsko komoro ali v hladno kopel," pojasnjuje Cohen-Sagi.

"Ta intenzivna temperaturna sprememba trenira krvne žile, da se učinkovito krčijo in širijo, s čimer se izboljša prekrvavitev, zmanjša vnetje in poveča odpornost telesa. Gre za izjemen način, kako prebuditi naravne zdravilne mehanizme telesa, izboljšati bistrino uma in doseči nekakšen ponovni zagon."

Izboljšanje telesne pripravljenosti

Priporočena dolžina savnanja je odvisna od vaše telesne pripravljenosti in splošnega zdravja. "Bolje kot ste telesno pripravljeni, bolje boste verjetno prenašali vročino," pravi Puck Alkemade, raziskovalec in fiziolog pri podjetju CORE, kjer je razvil inovativni sistem za spremljanje temperature telesa in fizične zmogljivosti.

Raziskava, objavljena v reviji Journal of Science and Medicine in Sport, nakazuje, da lahko redno savnanje pripomore tudi k izboljšanju telesne pripravljenosti. "Študija je preučevala, kako savnanje po vadbi vpliva na vzdržljivost pri moških tekačih na dolge proge," pojasnjuje Alkemade.

"V tritedenskem obdobju so udeleženci, ki so po treningih uporabljali savno, dosegli občutne izboljšave tekaške zmogljivosti, vključno z daljšim časom do izčrpanosti in povečanjem volumna krvi, kar kaže na koristne prilagoditve za vzdržljivostne športnike. Genetika sicer lahko vpliva na prenašanje vročine, vendar se ljudje znamo prilagoditi okolju. Pogostejša izpostavljenost vročini nam omogoča, da jo sčasoma dobro prenašamo dlje časa."

Kljub temu savna – podobno kot hladne kopeli – ni primerna za vsakogar. Ljudje, ki imajo težave s srcem, ledvicami, krvnim tlakom ali dihali, naj se ji raje izogibajo, prav tako nosečnice, svetujejo strokovnjaki. Če ste v dvomih, se pred uporabo vedno posvetujte z zdravnikom. Ne glede na izkušnje pa velja: če začutite vrtoglavico, slabost ali kakršno koli nelagodje, morate savno nemudoma zapustiti, da preprečite pregrevanje ali dehidracijo, še opozarjajo v članku.

Višja kot je temperatura ali vlažnost, krajši mora biti čas savnanja

Čas, ki ga preživite v savni, je odvisen tudi od tega, za kakšno vrsto savne gre – tradicionalno suho savno, infrardečo savno ali parno savno. Pomembna je tudi temperatura: višja kot je temperatura ali vlažnost, krajši mora biti čas savnanja.

Najbolj razširjena je tradicionalna finska suha savna z visoko temperaturo (med 70 in 100 stopinjami Celzija) in nizko vlažnostjo. Obisk finske savne običajno traja od osem do deset minut, savnanje, daljše od 20 minut, pa lahko povzroči dehidracijo ali pregrevanje, še piše Wired.

Infrardeča savna pa telo segreva z infrardečo svetlobo pri nižjih temperaturah, med 50 in 65 stopinjami Celzija. Ker je občutek toplote milejši, se priporoča obisk med 20 in 30 minutami. Čeprav izkušeni uporabniki v savni lahko zdržijo tudi 30 minut, je varneje, da seje ostanejo krajše od 20 minut.

Raztezanje v savni

Poleg opazovanja peščene ure obstaja še en način bivanja v savni. Če prostor dopušča, je nežno in zavestno raztezanje v savni ne le prijetno, temveč tudi koristno. Raziskava Medicinske fakultete Harvard je na primer pokazala, da lahko vroča joga pomaga pri lajšanju depresije, kar potrjuje, kako dobro se toplota in gibanje dopolnjujeta.

"Učenje mirnega gibanja in dihanja v vročini nas uči samoregulacije in ohranjanja osredotočenosti, ko postanejo razmere intenzivne," pravi Nick Higgins, ki se ukvarja s tovrstno jogo. "Poviša se tudi srčni utrip in izboljša prekrvavitev, kar prinaša blag kardiovaskularni učinek tudi pri počasnejših, bolj zavestnih gibih. Ne glede na to, ali izvajate jogo ali le sedite, je lahko tak zavestni odnos do toplote hkrati prizemljujoč in transformativen. Toplota omogoča, da se mišice zmehčajo in podaljšajo, kar podpira gibljivost in prožnost sklepov ter zmanjšuje tveganje za poškodbe."

Čeprav vaši sopotniki v savni morda ne bi bili navdušeni nad celotnim pozdravom soncu v omejenem prostoru, obstaja nekaj diskretnih jogijskih položajev, ki jih lahko poskusite.

"Nekateri raztegi so ob toploti lažji, saj so mišice tople in prožne – denimo odpiranje kolkov, kot je položaj goloba, nežni hrbtni upogibi, kot sta kobra ali most, ter raztezanje zadnjih stegenskih mišic, kot je predklon, še pravi Higgins.