Kdaj in zakaj odstraniti modrostne zobe? Pojasnjuje maksilofacialni kirurg

Čeprav gre le za štiri od 32 zob, pa lahko modrostni zobje – če so že izrasli ali pa še sploh ne – v naši ustni votlini povzročajo nesorazmerno veliko težav. Kdaj in v katerih primerih jih odstraniti? Zakaj poseg večinoma doleti mlade? In kaj se lahko zgodi, če bi morali biti modrostni zobje odstranjeni, pa niso bili? Odgovarja maksilofacialni kirurg dr. David Vozlič.
Nekaterim modrostni zobje ne povzročajo nobenih skrbi, medtem ko drugi s strahom zrejo na dan, ko bodo morali sesti na kirurški stol in jih odstraniti. Odstranitev vsaj enega modrostnega zoba doleti približno dve tretjini Evropejcev, navaja februarja objavljeno poročilo spletne platforme za zbiranje podatkov Gitnux.
Del te statistike smo tudi Slovenci. O tem, zakaj je treba modrostne zobe sploh odstraniti, koga poseg najpogosteje doleti in kakšne zdravstvene težave se lahko pojavijo, če modrostni zobje niso odstranjeni, ko bi morali biti, smo se pogovarjali z maksilofacialnim kirurgom dr. Davidom Vozličem.
Kot uvodoma pojasnjuje, zobozdravnik napotnico za odstranitev v večini primerov izda preventivno. Po priporočilu stroke se modrostni zobje namreč odstranijo takrat, ko zobozdravnik vidi, da zanje ni ali kmalu ne bo dovolj prostora. Pogosta znaka, ki kažeta na to, sta denimo nezmožnost vzdrževanja ustne higiene ali bolečina na mestu izraščanja.

Zakaj je dobro modrostne zobe odstraniti, ko smo še mladi
Modrostni zobje običajno izraščajo nekje med 17. in 24. letom in v tem obdobju jih je smiselno odstraniti. Odstranitev modrostnih zob je namreč poseg, za katerega se svetuje, naj bo opravljen v mladosti. Razloga za to sta dva: prvič, korenine modrostnih zob je lažje odstraniti, dokler še niso popolnoma razvite; in drugič, mladi sam poseg lažje prenesejo. "Ko je zob starejši in če ni popolnoma izrastel, lahko zarašča s kostjo in takrat ga je bistveno težje odstraniti," pove.
Kljub temu da je večina njegovih pacientov mladih, pa v njegovo ordinacijo pridejo tudi starejši, ki zob niso odstranili v mladosti. Pri njih se zaradi tega pogosteje pojavijo določeni zapleti, večinoma vnetja, in jih morajo zato odstraniti.
Krivca? Predelana hrana in evolucija
Človeška civilizacija v preteklih tisočletjih je vse več predelane in obdelane, s tem pa mehkejše hrane, kot so jo jedli naši predniki. Naše čeljusti se zato že zadnjih deset tisoč let z evolucijo relativno manjšajo, medtem ko velikost zob in njihovo število ostajata enaka. To je razlog, zakaj prihaja do diskrepance, da naše čeljusti pogosto niso več dovolj velike za modrostne zobe in prihaja do težav, še navaja Vozlič.
Od napotnice do pregleda in posega
Vozlič priporoča, da vsakdo takrat, ko modrostni zobje običajno začnejo izraščati – torej pri okoli 17. ali 18. letu – obišče svojega zobozdravnika. Ta bo opravil rentgensko diagnostiko (sliko, imenovano ortopan) in tako ocenil, ali bi bilo osmice dobro odstraniti. Če je zob pravilno izraščen in ga lahko enostavno izpuli sam, lahko to stori sam. Če je potrebna kirurška odstranitev, zobozdravniki paciente napotijo k maksilofacialnemu ali oralnemu kirurgu.

Na prvem pregledu bo ta najprej še enkrat ocenil, ali je odstranitev smiselna in po potrebi naroči še dodatno slikovno diagnostiko, kot je na primer 3D-slikanje, imenovano CBCT. Dodatno slikanje je lahko potrebno, če se ob zobu dogaja kakšna sumljiva sprememba ali pa je modrostni zob v bližini živca.
Ob tem kirurg opozarja, naj ljudje na prvi posvet obvezno prinesejo svoje dosedanje rentgenske slike, saj kirurgi, ki pacienta vidijo prvič, zgolj iz pogleda v njegova usta ne morejo sklepati, kaj se dogaja na njegovi čeljusti.
Pacientom, za katere je odstranitev modrostnih zob potrebna, nato razložijo podrobnosti posega in določijo datum za poseg.
Kaj se lahko zgodi, če modrostnih zob ne odstranimo, ko bi jih morali
Modrostne zobe zobozdravniki in kirurgi raje odstranijo prej kot slej tudi zato, ker so lahko, če pride do težav, posledice hude, svari Vozlič.
V primeru, da bi morali modrostne zobe odstraniti, pa jih nismo, se najpogosteje pojavita dva zapleta. Prvi je, da se na mestu zoba razvije t. i. žep in kasneje vnetje. Če tega pravočasno ne zdravimo, lahko sledijo težave s požiranjem, dihanjem in celo hospitalizacija.
Drug pogost zaplet je, da se na mestu modrostnih zob, ko so zobje delno izrasli in niso dosegljivi za ščetkanje, razvije karies oziroma zobna gniloba. Ker se ta razvije med sedmico in osmico, bo ta torej vplivala ne le na en zob, temveč na dva.
Seveda bo kirurg modrostne zobe odstranil tudi, ko se pojavijo resne težave, na primer karies, ponavljajoča se vnetja, ciste, tumorji, poškodbe, bolečina neznanega izvora ... A ti primeri so redki, izpostavlja Vozlič, največkrat so razlogi še vedno že omenjena pomanjkanje prostora in tvorba žepov, ki pa prav tako nista nedolžna.
Mladim, ki na prehodu v odraslost pogosto "padejo iz sistema" zdravstvene oskrbe, Vozlič polaga na srce, naj v poznih najstniških letih vendarle najdejo čas in energijo za obisk zobozdravnika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje