Nova študija opozarja: tesnoba in depresija lahko skrajšata življenje za 20 let

Septembra 2025 je bila v reviji The Lancet Regional Health Europe objavljena nova študija, ki razkriva, da lahko težave z duševnim zdravjem posamezniku skrajšajo življenje za 10 do 20 let. Glavni razlog za ta skrb vzbujajoči podatek je v teme, da se pri ljudeh z duševnimi motnjami tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni bistveno poveča, poroča portal Best Life.

Ljudje z duševnimi motnjami imajo za 50 odstotkov do dvakrat večje tveganje za srčne bolezni, možgansko kap in smrt zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi s tistimi, ki teh motenj nimajo, navaja študija, ki jo povzema omenjeni portal. Razmerje pa deluje tudi v obratni smeri: razvoj srčne bolezni lahko sproži nove duševne težave, vključno z depresijo in anksioznostjo.

Še bolj presenetljivo je, da so raziskovalci ugotovili, da imajo osebe z depresijo za 72 odstotkov večjo verjetnost za razvoj srčnih bolezni, medtem ko imajo tiste z anksioznimi motnjami za 41 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni. Najbolj ogrožene pa so osebe s shizofrenijo, pri katerih se tveganje skoraj podvoji.

Na sočasno pojavljanje bolezni vpliva več razlogov. Med drugim so akutni stresni dogodki in kronični stres, ki lahko prispevajo k razvoju depresije, anksioznost, posttravmatske stresne motnje in shizofrenije, tudi močni dejavniki za pojav srčnih bolezni. Biološki mehanizmi, kot sta vnetje in hormonski odziv na stres, lahko poslabšajo obe stanji, prav tako pa tudi vedenja, povezana z depresijo, kot so kajenje, telesna neaktivnost in slab spanec.

Študija ob tem še opozarja, da ljudje, ki trpijo za duševnimi motnjami, pogosto prejemajo slabo kardiološko oskrbo, opravijo manj presejalnih testov in imajo manj stikov z zdravstvenim sistemom.

Avtorji študije poudarjajo, da je za zmanjšanje teh razlik potrebna celostna in povezovalna obravnava posameznika. Pri tem opozarjajo, da je "velik delež nezdravljenih duševnih motenj v populaciji verjetno posledica kombinacije dejavnikov, povezanih z zdravstvenim sistemom, izvajalci storitev in pacienti (na primer omejen dostop do oskrbe, stigma, nizka zdravstvena pismenost, pomanjkanje socialne podpore)."