Osupljive ugotovitve: cepljenje proti eni bolezni precej zmanjša tveganje za demenco

Cepljenje proti pasovcu (herpes zoster) bi lahko zaščitilo pred razvojem demence ali upočasnilo napredovanje bolezni, kaže raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature.

Kot ugotavljajo raziskovalci z ameriške univerze Stanford, bi cepivo proti pasovcu lahko zmanjšalo tveganje za demenco za 20 odstotkov. Ne le to, cepljenje lahko tudi upočasni napredovanje bolezni pri tistih, ki že imajo demenco.

Demenca je neozdravljiva, za njo pa trpi 60 milijonov ljudi po svetu. Nekatere pretekle raziskave so pokazale, da bi bili virusi herpesa lahko povezani z razvojem demence.

Če bodo te ugotovitve potrjene v prihodnjih raziskavah, bi se lahko cepivo – ki je že na voljo – uporabljalo tudi za preprečevanje in zdravljenje demence, ugotovitve raziskave povzema BBC.

V raziskavi so znanstveniki analizirali zdravstvene podatke več kot 280.000 odraslih v Walesu, starih med 71 in 88 let. Cilj študije je bil razumeti učinke programa cepljenja proti pasovcu, ki se je začel leta 2013.

Ugotovili so, da so bili starejši (stari 79–80 let), ki so prejeli cepivo proti pasovcu, do leta 2020 za 20 odstotkov manj izpostavljeni tveganju za razvoj demence v primerjavi s tistimi, ki do cepljenja niso bili upravičeni.

"To je res zelo osupljiva ugotovitev," je dejal glavni avtor študije, profesor medicine na Stanfordu dr. Pascal Geldsetzer.

Avtorji študije so nato nadaljevali z delom in v nadaljevalni raziskavi, objavljeni v reviji Cell, odkrili, da je imelo cepivo proti pasovcu zaščitni učinek celo pri tistih, ki so bili z demenco diagnosticirani že leta 2013.

Od 7.049 odraslih iz Walesa z demenco, vključenih v raziskavo, jih je skoraj polovica umrla v naslednjih devetih letih. Med tistimi, ki so prejeli cepivo proti pasovcu, pa jih je umrlo le 30 odstotkov.

"Najbolj razburljiv del ugotovitev je, da se nakazuje, da cepivo proti pasovcu nima le preventivnih oziroma zaviralnih učinkov pri demenci, ampak tudi terapevtski potencial za tiste, ki demenco že imajo," je izsledke komentiral Geldsetzer.

Predhodne študije so že nakazovale na možno povezavo med cepivom proti pasovcu in zaščito pred demenco, a njihovi rezultati niso bili povsem jasni. Dejstvo je, da ljudje, ki se cepijo, na splošno živijo bolj zdravo, zato ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, ali je bilo manj demence povezane s cepljenjem ali z drugimi dejavniki.

V tej raziskavi pa ta "pristranskost" ni bila tako velik problem, saj je bilo cepljenje v Walesu na voljo le specifični skupini ljudi: tistim, ki so bili 1. septembra 2013 stari 79 let.

"Vemo, da če naključno vzamete tisoč ljudi, rojenih v enem tednu, in tisoč ljudi, rojenih teden kasneje, med njimi v povprečju ne bi smelo biti nobenih razlik," je pojasnil Geldsetzer.

Z drugimi besedami: znanstveniki so lahko neposredno primerjali dve skupini z enako povprečno mešanico tistih, ki živijo bolj zdravo in manj zdravo, rojeni pa so bili le en teden prej ali pozneje. Edina razlika med skupinama je bila njihova upravičenost do tega cepiva – zato je bilo veliko lažje opaziti njegov učinek proti demenci.

NIJZ: Proti pasavcu se v Sloveniji lahko cepite

Pasovec povzroča okužba z virusom Varicela zoster (VZV). Z njim je prekužena večina prebivalstva, saj povzroča dobro znano otroško bolezen norice, opisujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pasovec (Herpes zoster) je bolezen, ki se navadno pojavi na določenem delu telesa, tj. na koži v določenem pasu. Kaže se z značilnimi mehurčki in bolečino. Najpogosteje prizadene starejše ljudi, a niti mladostnikom in celo otrokom ne prizanese. Izbruh bolezni lahko nakazuje na oslabitev imunskega odziva telesa in je tako lahko prvi vidni kazalnik nekaterih hudih osnovnih bolezni, ki se še niso izrazile.

V Sloveniji je za zaščito proti pasovcu na voljo mrtvo cepivo. Cepljenje je posebej priporočljivo za najbolj ranljive osebe z okrnjeno imunostjo in osebe, stare 65 let in več, ki imajo katero izmed naslednjih bolezni: prirojeno ali pridobljeno imunsko pomanjkljivost ali imunosupresijo, okužbo s HIV, revmatoidni artritis, sistemski eritematozni lupus, kronično vnetno črevesno bolezen, kronično obstruktivno pljučno bolezen ali bronhialno astmo, kronično ledvično insuficienco ali sladkorno bolezen. Zanje cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Cepljenje je priporočljivo tudi za druge osebe, stare 60 let in več, vendar je zanje samoplačniško.

V Sloveniji poteka cepljenje s cepivom Shingrix. V omenjeni študiji so bili sodelujoči sicer cepljeni z drugim cepivom (Zostavax). V novih študijah preučujejo tudi delovanje cepiva Shingrix na demenco in prve ugotovitve nakazujejo, da bi lahko imelo podoben učinek.