Odzivni čas pri srčnem zastoju v Sloveniji več kot 12 minut. Kako pravilno oživljati? (VIDEO)

O statistiki, pomenu oživljanja ter kako ukrepati so na današnji novinarski konferenci spregovorili Matej Strnad iz urgentnega centra UKC Maribor, Luka Petravić iz UKC Maribor in Rok Miklič iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

Ko je ogroženo življenje, šteje vsaka sekunda. Prepoznavanje srčnega zastoja, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter uporaba defibrilatorja (AED) so ključni členi v verigi preživetja.

V študijo Eureca Three (European registry of cardiac arrest study), ki so jo danes na novinarski konferenci predstavili zdravniki, je bilo vključenih 294 ljudi, ki so doživeli srčni zastoj. Povprečna starost udeležencev je bila 69 let. Odzivni čas v Sloveniji, torej čas od klica do prihoda nujne medicinske pomoči na kraj dogodka, znaša 12,2 minute, kar našo državo uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav. Vsako minuto, ko človeka ne oživljamo, se možnost preživetja zmanjša za 10 do 12 odstotkov, je poudaril dr. Strnad z Urgentnega centra UKC Maribor.

V Sloveniji po podatkih iz študije srčni zastoj preživi 15,1 odstotka ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot evropsko povprečje. V Avstriji preživi 10 odstotkov bolnikov, v Nemčiji 6 odstotkov, v Italiji 6 odstotkov in na Madžarskem 3,2 odstotka. Pred nami so le še Norveška, Nizozemska, Češka in Portugalska.

V Sloveniji zdravniki zaznajo približno 80 srčnih zastojev na 100.000 prebivalcev. Približno dve tretjini prizadetih so moški, ki srčni zastoj v povprečju doživijo prej kot ženske, tveganje pa po 60. letu močno naraste. Mlajši moški, ki doživijo srčni zastoj, so večinoma kadilci. Statistika kaže, da ženske srčni zastoj najpogosteje doživijo po 70. letu starosti.

Kaj bi država še lahko storila?

Slovenski reanimacijski svet je že večkrat poskušal prepričati odločevalce, naj temeljni postopki oživljanja in uporaba AED postanejo del učnega programa osnovnih šol – tako kot na Norveškem, je dejal Strnad. Otroci so kot spužve, pravi, znanje hitro osvojijo in ga prenašajo naprej, ko doma pripovedujejo, kaj so se naučili. Odgovor pristojnih institucij pa je bil vedno enak – "za to v osnovni šoli ni časa". Strnad kljub temu pozdravlja številne lokalne pobude, ob tem pa poudarja, da šolski sistem nujno potrebuje posodobitev.

Slovenija je v avtomatske zunanje defibrilatorje (AED) vložila znatna sredstva, vendar se ti uporabijo le v približno 20 odstotkih primerov, je poudaril dr. Petravić z UKC Maribor. Dodal je, da je vsako oživljanje boljše, kot če ne storimo ničesar. Po domače: "zafrkniti" ne moremo.

Ob koncu so zdravniki prikazali tudi, kako pravilno izvajati postopke oživljanja. Opozorili so, da v primeru, ko oživljanje v desetih minutah ne učinkuje, lahko že pride do hudih možganskih okvar. Poudarili so še, da v državi še vedno nimamo enotne baze podatkov o AED-jih.