Raziskave nakazujejo, da kofein blaži tesnobo in depresijo

Nedavno objavljeni pregled raziskav na živalih kaže, da kofein verjetno pomaga ublažiti simptome tesnobe in depresije tako da zmanjšuje vnetja v možganih.

Raziskovalci so v analizi ugotovili, da je kofein pri glodavcih dosledno zmanjšal vedenjske znake tesnobe.

Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Nature Translational Psychiatry.

Duševne težave, kot sta tesnoba in depresija, prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu. Čeprav so te težave pogosto povezane s čustveno stisko, pa vključujejo tudi fizične spremembe v možganih. Ena od glavnih je nevrovnetje, to je imunski odziv, ki lahko poškoduje možganske celice in spremeni delovanje nevrotransmiterjev.

Nevrotransmiterji so kemični prenašalci sporočil, ki omogočajo komunikacijo med možganskimi celicami. Ko vnetje zmoti te kemične signale, lahko pride do sprememb razpoloženja, motivacije in spomina. Zdravila za motnje razpoloženja niso učinkovita pri vseh pacientih, zato raziskovalci iščejo naravne spojine, ki bi lahko pomagale.

Kofein je psihoaktivna snov, ki jo najdemo v kavi, čaju in čokoladi. Deluje predvsem tako, da blokira adenozinske receptorje na površini možganskih celic. Ko se na te receptorje običajno veže kemična snov adenozin, spodbuja zaspanost in upočasni delovanje živčnih celic.

Z blokiranjem teh receptorjev kofein poveča budnost ter vpliva na sproščanje drugih možganskih kemikalij, kot sta dopamin in serotonin. Dopamin in serotonin imata ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, občutka ugodja in motivacije.

Kofein kot antioksidant

Kofein ima tudi antioksidativne lastnosti, kar pomeni, da lahko pomaga nevtralizirati škodljive molekule, ki poškodujejo celice. Ker kofein vpliva tako na kemično stanje možganov kot na vnetje, so znanstveniki želeli preveriti, ali bi lahko zanesljivo pomagal pri zdravljenju motenj razpoloženja.

V raziskavi so pregledali doslej znane raziskave, bilo jih je 17, v katerih so testirali kofein na modelih tesnobe in depresije pri glodavcih.

V izvirnih poskusih so raziskovalci z različnimi metodami pri podganah in miših sprožili motnje razpoloženja. V študijah tesnobe so glodavce izpostavili stresnim situacijam, da bi izzvali anksiozno vedenje. Nekatere živali so doživele kratkotrajni stres, na primer dvodnevno pomanjkanje spanja ali izpostavljenost vonju plenilca.

Druge živali so bile podvržene kroničnemu stresu, kot je večtedensko fizično omejevanje gibanja. Po sprožitvi stresa so raziskovalci glodavcem dali kofein. Snov so aplicirali na različne načine, med drugim v pitni vodi ali z injekcijami.

Nato so znanstveniki preizkusili vedenje živali tako, da so jih postavili v labirinte ali odprte prostore in opazovali, kako pripravljene so raziskovati okolje. Eden od pogostih testov je bil dvignjeni labirint v obliki križa, ki je imel tako zaprte kot odprte poti. Anksiozni glodavci se običajno skrivajo v zaprtih delih, manj anksiozne živali pa si upajo tudi na odprte poti.

V pregledu raziskav so avtorji ugotovili, da je kofein odpravil anksiozno vedenje ter živali spodbudil k raziskovanju odprtih prostorov. Kofein je prav tako izboljšal rezultate živali na testih spomina, na primer pri prepoznavanju znanih predmetov. Poleg vedenja so raziskovalci preučevali tudi fizične spremembe v možganih glodavcev.

Ugotovili so, da je kofein zmanjšal raven provnetnih citokinov. Citokini so majhne beljakovine, s katerimi imunske celice medsebojno komunicirajo. Nekatere vrste lahko ob dolgotrajno povišani ravni sprožijo škodljivo vnetje.

Z znižanjem teh vnetnih beljakovin je kofein pomagal umiriti imunski odziv v možganih. Pregled je pokazal tudi, da je kofein zmanjšal oksidativni stres v možganih. Oksidativni stres je proces, pri katerem nestabilne molekule, imenovane prosti radikali, poškodujejo lipide oziroma maščobe, ki sestavljajo membrane možganskih celic.

Hkrati je kofein okrepil naravne antioksidativne obrambne mehanizme v možganih. Tudi študije o depresiji, vključene v pregled, so pokazale podobne koristi. Ekipa raziskovalcev je poudarila, da so bile vedenjske izboljšave tesno povezane z zmanjšanjem vnetja v možganih.

Nekatere izmed pregledanih študij so kofein neposredno primerjale s tradicionalnimi antidepresivi. Rezultati so pokazali, da je kofein povzročil vedenjske izboljšave, primerljive z imipraminom – zdravilom proti depresiji, ki se predpisuje na recept.

Res gre za študije na živalih, a te predstavljajo dobro osnovo za raziskovanje, kako bi lahko pitje kave in drugih pijač s kofeinom ščitilo možgane pred fizičnimi učinki stresa, še piše PsyPost.