Smo že blizu odkritju zdravila za plešavost?

Smo še korak bližje k odkritju prvega zdravila proti plešavosti. Znanstvenikom je namreč prvič uspelo v laboratoriju ustvariti funkcionalne lasne mešičke, ki naravno prehajajo skozi faze rasti, piše portal Science Alert.

Skupina raziskovalcev iz ZDA in Japonske je pri tem prepoznala ključno manjkajočo povezavo, in sicer vrsto celic, ki podpira regeneracijo, sproži popolno rast las in omogoči povezovanje mešička z okoliškim tkivom.

A razlogov za prehitro veselje še ni. Raziskava je bila namreč izvedena na miših, testi na ljudeh pa še niso bili opravljeni. Do morebitnega novega zdravljenja izpadanja las je zato še dolga pot, piše Science Alert.

Kljub temu odkritje podpira nove pristope k obnovi rasti lasnih mešičkov tam, kjer lasje naravno ne rastejo več. Raziskovalci so namreč opredelili osnovni "recept" treh vrst celic, ki je potreben za ustvarjanje popolnoma funkcionalnega lasnega mešička v laboratoriju.

Začetno "seme" lasnega mešička nastane iz dveh vrst celic, in sicer epitelijskih matičnih celic, ki tvorijo sam las, in celic dermalne papile, ki pošiljajo signale za rast. Obe vrsti so znanstveniki za ustvarjanje lasnih mešičkov v laboratoriju uporabljali že v prejšnjih raziskavah, navaja Science Alert.

Vendar so imeli ti mešički pomembno pomanjkljivost. V laboratoriju niso rasli niti se niso povezali z okoliškim tkivom. Pravilno so začeli delovati šele, ko so jih presadili v kožo miši.

Odgovor je bila še tretja vrsta celic

Raziskovalci so zdaj ugotovili, da je ključna še tretja vrsta celic. To je podporno tkivo, znano kot pomožne mezenhimske celice (accessory mesenchymal cells), ki zagotavljajo ogrodje in strukturo.

Ko so to tretjo vrsto matičnih celic dodali že v najzgodnejši fazi nastajanja mešička, so mešički v laboratoriju začeli prehajati skozi naravne cikle rasti in se povezovati z okoliškim tkivom.

V zadnjih letih so znanstveniki vse bližje temu, da bi lasne mešičke uspešno gojili zunaj človeškega telesa in da bi delovali kot pravi. Naslednji koraki bodo vključevali povečanje obsega te tehnologije in raziskovanje, kako bi laboratorijsko vzgojene mešičke varno presadili na človeško lasišče.

Raziskovalci menijo, da bi lahko nova dognanja pomagala tudi pri razvoju drugih organov v laboratoriju, saj opozarjajo na pomen matičnih celic, ki v zgodnjih fazah bioinženiringa pogosto ostanejo spregledane, a imajo ključno vlogo, še navaja Science Alert.