Številne slovenske bolnišnice kljub državni pomoči še vedno v finančnih težavah

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki so ga poslanci sprejeli decembra lani, je med drugim bolnišnicam prinesel enkratno finančno pomoč za zagotovitev finančne stabilnosti.

Zavodi, ki so izkazali kumulativni presežek odhodkov nad prihodki iz preteklih let na dan 31. december 2024, pri čemer je ta presežek predstavljal najmanj dva odstotka celotnih prihodkov javnega zdravstvenega zavoda v letu 2024, so prejeli 85 odstotkov presežka odhodkov nad prihodki, ki ga je izkazal v letu 2024, ali 85 odstotkov skupnega zneska posojil, ki jih ima na dan 30. september 2025 pri enotnem zakladniškem računu države.

Posamezni zavod je lahko prejel največ 30 milijonov evrov, sredstva pa so namenjena za pokrivanje neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta, obveznosti iz financiranja, neporavnanih ostalih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta ter obveznosti do zaposlenih.

V UKC LJ pokrili 30 odstotkov neporavnanih obveznosti, v UKC MB vse

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so sredstva skladno z interventnim zakonom v celoti uporabili za poplačilo neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, neporavnanih obveznosti do zaposlenih nimajo.

Pojasnili so, da so s prejetimi sredstvi pokrili približno 30 odstotkov neporavnanih obveznosti. "Akumulirane neporavnane obveznosti so sicer posledica ustvarjenih presežkov odhodkov nad prihodki, ki jim je UKC Ljubljana priča zadnjih 20 let in so jasen znak sistemskega podfinanciranja največje terciarne ustanove v državi," so zapisali.

V UKC Maribor, kjer so prejeli okoli devet milijonov evrov, so z denarjem pokrili vse zapadle obveznosti in trenutno nimajo neporavnanih zapadlih obveznosti. Sredstva bodo izboljšala tekočo likvidnost in poslovni rezultat za leto 2025, namenili pa so jih poravnavi obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih, so zapisali v odzivu za STA.

Koliko sredstev so prejele splošne bolnišnice?

Med splošnimi bolnišnicami so najvišjo finančno pomoč prejeli v SB Slovenj Gradec, in sicer nekaj manj kot 5,3 milijona evrov. S prejetimi sredstvi so poravnali del zapadlih obveznosti do dobaviteljev, in sicer do zapadlosti konca meseca avgusta.

V SB Celje so pojasnili, da s prejeto pomočjo, ki je znašala nekaj manj kot 3,6 milijona evrov, niso pokrili vseh neporavnanih obveznosti. Kot so pojasnili, jih je ostalo okoli 11,9 milijona evrov. Sredstva bodo porabili za pokrivanje obveznosti iz naslova neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta.

V SB Murska Sobota so prejeta sredstva v višini 3,4 milijona evrov v celoti porabili za poplačilo neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta. S sredstvi sicer niso uspeli pokriti vseh neporavnanih obveznosti. Kot so pojasnili, jih je ostalo okoli tri milijone evrov.

Medtem so v SB Trbovlje, kjer so prejeli okoli 3,2 milijona evrov, s sredstvi pokrili vse zapadle obveznosti. Pojasnili so, da so s sredstvi stabilizirali finančno poslovanje, izboljšali likvidnost ter pravočasno poravnali zapadle obveznosti do dobaviteljev. "To pomeni večjo finančno varnost, nemoteno izvajanje programov ter boljše pogoje za načrtovanje poslovanja v prihodnjem obdobju. Ta sredstva nam omogočajo, da bolnišnica zaključi leto finančno urejeno in brez prenosa bremen v naslednje leto," so zapisali v odzivu za STA. Sredstva so porabili za plačilo zapadlih obveznosti do dobaviteljev in za vračilo kratkoročnega posojila pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države.

V SB Ptuj so prejeli okoli 2,2 milijona evrov, ki so jih porabili za pokrivanje neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta. S temi sredstvi niso pokrili vseh zapadlih obveznosti do dobaviteljev, odprtih jim jih je ostalo za milijon evrov.

V SB Jesenice, kjer so prejeli okoli 1,7 milijona evrov, bodo sredstva namenili za poravnavo neporavnanih ostalih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta. Dodatna sredstva bodo pozitivno vplivala na poslovanja zavoda, saj bodo omogočila delno pokritje primanjkljaja, ki nastaja zaradi nezadostnega plačila storitev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so pojasnili.

Finančno pomoč so v različnih zneskih prejeli tudi Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Bolnišnica Sežana, Bolnišnica Topolšica, SB Brežice, Bolnišnica Postojna in Bolnišnici za otroke Šentvid. V SB Novo mesto, SB Izola in SB Nova Gorica so medtem v letu 2024 poslovali pozitivno.