Teden, ko nič ne delamo: zakaj je treba upočasniti tudi v drugih delih leta

Tudi če smo eni izmed tistih nesrečnežev, ki si ta teden niso vzeli prosto, obstaja velika možnost, da ne bomo delali prav dosti. Splošno znano je namreč, da se med božičem in novim letom svet precej upočasni, težave pa vsi skupaj preložimo na drugo leto. A psihologinja Lara Delić poudarja pomen počitka čez vse leto in grajenje na občutku lastne vrednosti, ki ne sme biti odvisna od tega, kako koristni smo za druge.
Vstopili smo v teden, ki mu čez lužo rečejo kar "mrtvi teden" – gre za obdobje med božičem in novim letom, ko veliko ljudi vzame dopust, tisti, ki ostanejo v pisarnah, pa se samo pretvarjajo, da delajo. Projekti in druge odgovornosti postanejo problem za naslednje leto.
Ne glede na to, ali smo si dejansko vzeli proste dni ali smo se samo mentalno odklopili, je dejstvo, da se v teh dneh svet upočasni, a to se – presenetljivo za današnji ponoreli svet – vsem zdi sprejemljivo.
Psihologinja in psihoterapevtka Lara Delić pravi, da je ta teden sicer zelo dobrodošel, a na ravni celega leta še zdaleč ni dovolj. "Nujno se mi zdi, da si večkrat privoščimo počitek – krajše počitke tedensko, mesečno kakšen oddih, vsaj dvakrat letno pa dopust, ko spremenimo tudi okolje," ob tem poudari.
Ne le, da je to pomembno zaradi našega splošnega zadovoljstva z življenjem, počitek je tudi v funkciji dela. "Vsak od nas verjetno ve, kako neučinkoviti in neproduktivni smo takrat, ko smo utrujeni. Mučimo se, počasnejši smo in delamo več napak," opozarja.
Vsak teden tudi ura ali dve, ki ju imamo samo zase
To, koliko počitka kdo potrebuje, se zelo razlikuje od osebe do osebe. Odvisno je tudi od obremenitev, ki jih imamo v zasebnem življenju. "Ljudje navsezadnje nismo ena oseba doma in čisto druga oseba v službi. Oseba, ki se trudi in prenaša napore, je ena in ista v različnih okoljih," ob tem poudarja Delić.
Po njenih besedah bi vsaj en dan v tednu moral biti počasnejši, nežnejši, dan, ko se posvetimo svoji družini oziroma bližnjim. Izredno pomembna pa je tudi ura ali dve na teden, ki jih imamo čisto zase. "Vzeti si moramo tudi oddih od ljubljenih in se posvetiti sebi, saj bomo ’nazaj’ k njim prišli boljši," svetuje sogovornica.

Ob tem izpostavlja dve vrsti počitka – počitek za telo in počitek za psiho. Potrebujemo oboje. Ko govorimo o počitku za telo, govorimo o vseh trenutkih, ko fizično mirujemo, medtem ko gre pri počitku za psiho predvsem za vse trenutke, ko se zabavamo. "S tem ne mislim nujno, da gremo v diskoteko (smeh). Zabava je nekaj, kar je samo sebi namen. Ko nekaj počnemo zgolj zato, ker nas veseli. To je lahko druženje s prijatelji, barvanje pobarvank, branje knjig … Počnemo nekaj zgolj zato, ker v tem uživamo. In takrat se spočije naša psiha," pravi Delić.
"Vredni smo tudi takrat, ko ne ugodimo drugim"
A kako si sploh vzeti pravico do počitka v svetu, ki se vrti vedno hitreje, v svetu, v katerem se vsi vedno bolj ženemo? Po mnenju Delić je ključ v tem, da gradimo na občutku lastne vrednosti in tem, da ta ni odvisna od tega, kako koristni smo za druge.
"Pomembno je, da se zavedamo, da smo vredni počitka, naklonjenosti in tega, da se nam dogajajo dobre stvari tudi takrat, ko nismo najboljši. Tudi takrat, ko morda od sebe ne dajemo 100 odstotkov. Zunanje okoliščine nas namreč ne bodo ’šparale’, saj bo vsak šef ali poslovni partner od nas želel dobiti največ, kar lahko. To je normalno, saj smo tudi mi tako naravnani v odnosu do drugih. A meje lahko postavi in vzdržuje le vsak zase,"poudarja sogovornica. "Nihče ne bo rekel: ’Oh, kako je on dober, gremo ga šparat, da se bo dobro počutil’. Zato je za našo lastno stabilnost izredno pomembno, da smo vredni tudi takrat, ko ne ugodimo drugim," še doda.

A postavljanje mej številnim predstavlja velik izziv. Zakaj je to včasih tako težko? "Včasih gre samo za to, da ima postavitev meje objektivno previsoko ceno. Na primer – smo sredi projektov, ki so pomembni in nam dolgoročno zelo koristijo, zato se odločimo vzdržati in smo v tistem trenutku pripravljeni iti čez sebe. Velikokrat pa gre za to, da težko vzdržimo občutek, da nekomu nismo ugodili, da nas nekdo gleda postrani. Tako smo naravnani in pogosto svojo vrednost ocenjujemo glede na to, kako koristni smo drugim. A pripadnost je naša vrojena potreba. Seveda je pomembno, da kdaj tudi druge postavimo pri sebi, a večkrat ne prepoznamo meje, ko to postane nevarno za nas," še opozori.
Kako leto končati mirno
Če želimo leto zaključiti v mirnem duhu, je eden izmed najboljših nasvetov ta, da spustimo kontrolo, meni psihologinja Delić. "Ozavestimo, da ne moremo nadzirati vsega. Včasih vsa darila po pošti ne pridejo pravočasno, včasih nam ne uspe končati vsega, kar smo si zadali, saj obstajajo zunanje sile, ki spreminjajo naše načrte. Če si želimo duševno in telesno odpočiti, si ta zadnji teden v letu privoščimo tudi dopust od kontrole, se vdamo dogajanju, vdamo toku. Poskušamo uživati v trenutku, ki je, in se ne obremenjujemo s tistim, nad čimer nimamo nadzora," dodaja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje