Z dojenčkom iz Ljubljane v uro oddaljen zdravstveni dom: "To je nesprejemljivo"

Novopečeni starši se ob rojstvu otroka soočajo s številnimi izzivi, v Ljubljani pa jim dodaten stres povzroča še iskanje pediatra.

ZD Ljubljana ima pediatrijo razdeljeno na zdravstveno varstvo predšolskih otrok (otroci do 6. leta oziroma do vstopa v šolo) ter zdravstveno oskrbo šolskih otrok in mladine (otroci od 6. do dopolnjenega 19. leta starosti).

Podatki o zdravnikih, ki še sprejemajo nove paciente, kažejo, da v vseh enotah ZD Ljubljana predšolske otroke sprejema le še ena zdravnica v ZDL - Šiška. Ta sicer obravnava tudi šolske otroke in mladino.

Kaj naj torej storijo starši, ki ne dobijo pediatra za svojega malčka? V ZD Ljubljana odgovarjajo: "Starši se lahko obrnejo na enoto, kjer je bil otrok nazadnje opredeljen. Tam bo otroka sprejel nadomestni zdravnik in mu nudil oskrbo. V nujnih primerih je pediatrična pomoč zagotovljena 24/7."

Ob tem pa tistim, ki nimajo zdravnika za svojega otroka, svetujejo, da je ZD Ljubljana "le eden izmed izvajalcev zdravstvenih storitev v osnovnem zdravstvu", češ da se lahko starši obrnejo tudi na koncesionarje in zasebnike.

Zakaj posebna ureditev, ki je ni nikjer drugje

Ljubljanski zdravstveni dom je sicer izjema v tem, da je njihova pediatrična oskrba razdeljena na predšolske in šolske otroke.

Ta razdelitev, ki jo sogovorniki iz pediatričnih vrst ocenjujejo kot neučinkovito, po besedah ZD Ljubljana izhaja iz starega sistema specializacij, ko so nekateri specialisti imeli le licenco za šolsko medicino in zato ne morejo opravljati predšolske preventive. Specializacija šolske medicine je bila sicer ukinjena že leta 2001, ko je bila sprejeta enovita petletna specializacija iz pediatrije.

V ZD Ljubljana sicer poudarjajo, da pri pediatrih, ki jih na novo zaposlujejo, poskušajo zagotoviti, da ti skrbijo tako za predšolske in šolske otroke – če imajo za to tudi ustrezne prostorske možnosti.

Ministrstvo: Zmogljivost večja od trenutnih potreb

Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v Ljubljani na dan 1. julija 2025 brez izbranega pediatra 4.138 otrok, pri čemer bi bilo mogoče opredeliti še 4.252,7 glavarinskih količnikov.

"Če bi vsi pediatri dosegali minimalno raven glavarinskih količnikov, kar je 1.196, bi vsi otroci lahko imeli izbranega pediatra. To pomeni, da je zmogljivost večja od trenutnih potreb," poudarjajo na ministrstvu. Ob tem sicer dodajajo, da proste kapacitete pediatrov niso nujno tam, kjer so otroci brez pediatra.

Na ministrstvu so izpostavili, da so za izboljšanje situacije med drugim uvedli finančne spodbude izvajalcu in zaposlenim v timu ambulant družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjev, ki opredeljujejo več od zahtevanega minimuma.

Rešitev ambulante za neopredeljene tudi v pediatriji?

Ker za večino ljudi alternativa, da se obrnejo na zasebnika, kar med drugim predlagajo v ZD Ljubljana, ni dosegljiva, se postavlja vprašanje, kako starši torej rešujejo situacijo, ko ne dobijo pediatra za svojega otroka. Nekateri med njimi poskušajo rešitev najti v mestih v okolici Ljubljane, a tudi v okolici le malo pediatrov sprejema nove paciente.

S spletne strani Zdravniki (Sledilnik), ki so jo vzpostavili v Znanstvenem društvu Sledilnik, je razvidno, da je najbližji pediater, ki še opredeljuje nove paciente, v ZD Kamnik. A kot so nam pojasnili, ko smo se obrnili na vodstvo zdravstvenega doma, je tudi to "bolj na papirju", saj se je pred kratkim upokojila ena izmed njihovih pediatrinj, zato bo morala še prosta zdravnica seveda prioritetno sprejeti njene male paciente.

Pediater iz ZD Kamnik Denis Baš, ki je tudi predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, za N1 pojasnjuje, da se nanje obračajo starši, ker v Ljubljani nočejo sprejeti njihovih dojenčkov. "Napotitev dojenčkov drugam je nesprejemljiva, ni dobro, da se ljudje z dojenčkom do pediatra vozijo pol ure ali več," ob tem poudarja.

"Tudi v pediatriji (v Ljubljani, op. a.) bi bile potrebne ambulante za neopredeljene," ob tem še dodaja priznani pediater.

Baš pojasnjuje, da je v večjih občinah izziv tudi gneča, ki nastane zaradi šolske sistematike. Na te preglede tako hodijo tudi srednješolci, ki obiskujejo ljubljansko srednjo šolo, a so sicer od drugod.

"Ne moreš pogledati 50 dojenčkov na teden"

Medtem ko na ministrstvu za zdravje izpostavljajo, da bi lahko vsi otroci imeli izbranega pediatra, če bi vsi pediatri dosegali minimalno raven glavarinskih količnikov, Baš opozarja na po oceni njegovih kolegov pediatrov in družinskih zdravnikov "slabo ovrednotenje" teh glavarinskih količnikov.

S 1. januarjem je v veljavo namreč stopil nov sistem glavarinskih količnikov, ki določa, koliko pacientov mora sprejeti posamezni družinski zdravnik ali pediater. Slednji so sicer dosegli, da se za eno leto ukrep zamrzne, in nobenemu pediatru, ki bi padel pod določeno mejo, ne bo treba sprejeti dodatnih pacientov.

"Če je neki pediater še prost, to ne pomeni, da bo lahko pogledal 50 dojenčkov na teden," še pravi Baš, ki poudarja zahtevnost obravnave in nujo, da si zdravnik vzame dovolj časa za vsakega pacienta.

PODKAST O ZDRAVJU: Največja napaka pri prehrani, ki jo dela večina ljudi