Zakaj imajo mladi odrasli v Evropi več težav z duševnim zdravjem kot njihovi starši?

Mladi odrasli so že pred pandemijo covida-19 zaostajali za starejšimi generacijami, v času zdravstvene krize pa se je njihov položaj še poslabšal. Raziskava ameriške neprofitne organizacije Sapien Labs kaže, da se trend po koncu pandemije ni obrnil navzgor, ampak je ravno obraten – duševno zdravje mladih odraslih je še slabše.

Kot poroča portal Euronews, so raziskovalci s spletnimi anketami med mladimi odraslimi v Evropi, Aziji, Afriki in obeh Amerikah merili količnik duševnega zdravja, ki meri in ocenjuje čustvene, socialne, kognitivne in telesne zmožnosti posameznika za učinkovito delovanje v življenju, pri delu in odnosih.

Medtem ko vrednosti pri odraslih, starejših od 55 let, že nekaj let znašajo okoli 100, kar predstavlja pričakovano raven v splošni populaciji, je povprečna vrednost količnika duševnega zdravja v skupini mladih odraslih med 18. in 34. letom le 36. Kar 41 odstotkov mladih v tej starostni skupini poroča o izrazitih duševnih stiskah.

Tara Thiagarajan, glavna avtorica poročila in ustanoviteljica Sapien Labs, je ob tem poudarila, da se "kriza duševnega zdravja očitno stopnjuje iz generacije v generacijo in presega tezo, da med mladimi odraslimi naraščata depresija in anksioznost". Po njenih besedah so mlajši od 35 let med pandemijo doživeli strm padec v duševnem zdravju, po katerem si še danes niso opomogli.

Številne evropske države na dnu lestvice

Še posebej so skrb vzbujajoči rezultati za Evropo, saj se številne evropske države uvrščajo v spodnji del lestvice. Najvišje je uvrščena Italija, vendar šele na 20. mesto med 84 državami. Finska je na 40. mestu, Portugalska in Španija na 46., Francija na 58., medtem ko so Irska, Nemčija in Združeno kraljestvo povsem pri dnu lestvice.

Širša primerjava pa razkriva še izrazitejši kontrast: mladi odrasli v podsaharski Afriki izkazujejo boljšo raven duševnega zdravja kot njihovi vrstniki v večini evropskih držav.

Thiagarajan ob tem opozarja, da je upad najbolj izrazit prav v bogatejših in bolj razvitih državah, kjer so izdatki za duševno zdravje razmeroma visoki.

"Kar me je presenetilo pri proučevanju stanja duševnega stanja med mladimi odraslimi, je to, da je upad v duševnem zdravju najbolj izrazit v bogatejših in razvitih državah, kjer povečana poraba denarja za zdravljenje duševnih težav ni prinesla opaznega izboljšanja," je izpostavila.

Ob tem je dodala, da je za reševanje takšnih težav pomembno odpravljanje temeljnih vzrokov duševnih stisk, ne le zdravljenje njihovih posledic, kar se dogaja prepogosto.

Družinski odnosi, duhovnost, pametni telefoni in procesirana hrana

V raziskavi so izpostavljeni štirje osrednji dejavniki, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje mladih odraslih. Slabši družinski odnosi skoraj štirikrat povečajo verjetnost, da se bo posameznik znašel v duševni stiski, medtem ko mladi, ki imajo dobre odnose in podporo s strani družine, dosegajo boljše rezultate.

Tudi duhovnost po mnenju raziskovalcev igra pomembno vlogo. Udeleženci, ki so poročali o občutki povezanosti neko višjo silo ali pa več časa namenijo razmišljanju o globljem smislu življenja, praviloma izkazujejo večjo psihološko stabilnost. Na vrhu seznama držav, kjer mladi odrasli nimajo pretirane povezave z duhovnostjo, so Nemčija, Združeno kraljestvo in Španija.

Tretji pomembni dejavnik je uporaba pametnih telefonov, predvsem pri t. i. generaciji Z, ki so zelo zgodaj začeli uporabljati pametne telefone. V poprečju so prvi pametni telefon dobili pri 14. letu starosti, ponekod pa še prej, podatki raziskave pa kažejo, da je zgodnejši dostop do pametnih naprav povezan s slabšim duševnim zdravjem v odrasli dobi.

Na slabše duševno zdravje in z njim povezane težave pa po mnenju raziskovalcev vpliva tudi ultra procesirana hrana. V zadnjih 15 letih je mogoče zaznati velik porast uživanje takšne hrane, kar naj bi bilo povezano s približno 15 do 30 odstotki duševnih težav mladih odraslih.

Avtorji poročila ob tem opozarjajo, da kljub večjim vlaganjem v raziskave in oskrbo na področju duševnega zdravja rezultati niso spodbudni. Po njihovem mnenju to kaže, da težav na področju duševnega zdravja ni mogoče blažiti le s terapijami in zdravili, temveč bodo potrebne širše družbene spremembe, ki bodo naslovile dejavnike, kot so družinski odnosi, življenjske navade in zgodnja izpostavljenost digitalnim napravam, poroča Euronews.