Ginekologinja svetuje, kako do želene zanositve

Gre za zdravstveno težavo, s katero se sreča že vsak šesti par, pogosto pa je povezana s sodobnim življenjskim slogom, stresom, starostjo in okoljskimi dejavniki. O vzrokih, diagnostiki in možnostih zdravljenja neplodnosti govori ginekologinja prim. mag. Urša Reš, ki se pri svojem delu redno srečuje s pari, ki si želijo postati starši, a se srečujejo z ovirami pri zanositvi.

Razširjena definicija neplodnosti vključuje tudi samske ženske

Neplodnost je opredeljena kot stanje, ko ob rednih nezaščitenih spolnih odnosih, približno dva- do trikrat tedensko v enem letu, ne pride do zanositve. Pri ženskah, starejših od 36 let, se prag skrajša na šest mesecev, saj z naraščajočo starostjo pada tako količina kot kakovost jajčnih celic.

Če podkast raje poslušate v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Svetovna medicina je definicijo že razširila: v zdravljenje se vključujejo tudi samske ženske ter ženske v istospolnih partnerskih zvezah, kar odraža sodobno razumevanje družine in reproduktivnih pravic. V Sloveniji je bil junija 2025 sprejet zakon, ki to omogoča tudi pri nas, vendar še ni bil objavljen v uradnem listu.

Kljub zakonodajnim spremembam pa ostaja praktičen izziv: pomanjkanje doniranega semena. "Donor lahko prispeva le omejeno, saj se lahko uporabi do rojstva otroka v dveh družinah. V Sloveniji teh količin preprosto ni dovolj," poudarja sogovornica.

Kaj boste slišali v tokratni epizodi

• kdaj govorimo o neplodnosti in zakaj je prag starostno odvisen
• najpogostejše vzroke za zmanjšano plodnost pri ženskah in moških
• kako poteka diagnostična obravnava para in zakaj je pomembno, da se pregledata oba
• katere metode zdravljenja so na voljo: od hormonske stimulacije do IVF
• kakšna je uspešnost postopkov glede na starost ženske
• kaj prinaša novi zakon o zdravljenju samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah
• zakaj se pari v Sloveniji pogosto srečujejo s pomanjkanjem donorskih celic
• zakaj rodnost pada in kako se družbeni trendi odražajo v reproduktivnem zdravju
• kdaj se pari kljub nepojasnjeni neplodnosti lahko nadejajo spontane zanositve
• katere možnosti ima par, ko so izčrpane vse druge oblike zdravljenja
• kaj so DINK (Double Income, No Kids) skupine
• kaj pomeni “social freezing” in katere države ga omogočajo

Zakaj pride do neplodnosti? Razlogi so pri obeh spolih

Vzroki za neplodnost so raznoliki:

• 30 % jih izvira pri ženski,
• 30 % pri moškem,
• 30 % pri obeh partnerjih,
• 10 % ostaja nepojasnjenih.

Pri ženskah se kot absolutni vzroki pojavijo neprehodni jajcevodi, pri moških pa odsotnost semenčic v semenski tekočini.

Večina vzrokov pa je relativnih: več manjših dejavnikov, ki se seštevajo in zmanjšujejo verjetnost zanositve. "Beseda neplodnost je težka, ker ne pomeni, da zanositev ni možna, ampak da je možnost zmanjšana," pojasnjuje prim. mag. Reš.

Prvi korak je vedno pregled obeh partnerjev. Sodobna obravnava daje prednost manj invazivnim metodam, kot so hormonska terapija, stimulacija ovulacije in izboljšanje sluznice maternice.

Z IVF rojenih že 13 milijonov otrok po svetu

Če kljub zdravljenju ne pride do zanositve, sledi postopkovno zdravljenje – IVF (oploditev z biomedicinsko pomočjo), ki je do danes omogočila rojstvo več kot 13 milijonov otrok po svetu.

Pri tem postopku ženska prejema zdravila za spodbujanje jajčnikov, rast foliklov spremljajo z ultrazvokom, nato pa jajčne celice pridobijo s punkcijo: "Starost ženske močno vpliva na kakovost jajčnih celic, število oplojenih celic in uspešnost zanositve. Po 40. letu uspešnost na prenos zarodka pade pod 10 %," opozarja sogovornica.

V Sloveniji zavarovanje krije šest postopkov IVF, kar daje parom realno možnost, da kljub izzivom pridejo do nosečnosti. Uspešnost na prenos zarodka se giblje med 25 in 30 odstotki, pri starejših ženskah bistveno manj.

Najnižja stopnja rodnosti v Sloveniji

Starost prvega rojstva v Sloveniji raste in je trenutno pri okoli 29 let, kar vpliva na reproduktivno zdravje. Trend naraščanja starosti je globalen, kar se odraža v padanju rodnosti: "Lani smo v Sloveniji zabeležili najnižje število rojstev v zgodovini. Če izločimo rojstva pri tujkah, bi bil padec še izrazitejši," dodaja Reš.

Skupni evropski trend kaže, da je povprečna rodnost okoli 1,5 otroka na žensko, kar ne zadošča za ohranjanje populacije.

Nekatere države spodbujajo "social freezing" – preventivno zamrzovanje jajčnih celic, v Sloveniji pa se to izvaja le iz medicinskih razlogov.

DINK: dvojni prihodek, brez otrok

Med razlogi za upad rodnosti sogovornica izpostavlja tudi spremembe življenjskih prioritet pri mladih. V ospredje vse pogosteje stopa t. i. model DINK (Double Income, No Kids), pari z dvema prihodkoma, ki se zavestno odločijo živeti brez otrok.

Gre za skupino, ki ima praviloma stabilno zaposlitev in nadpovprečen dohodek, življenjski slog pa temelji na večji fleksibilnosti, potovanjih in osebnih interesih. "Partnerja sta pogosto zadovoljna z življenjskim standardom, ki ga omogočata dva dobra prihodka, in si težko predstavljata, da bi ta način delila še s kom," pojasnjuje prim. mag. Urša Reš.

Družbeni trend, ki je izrazitejši predvsem v urbanih okoljih, pomembno prispeva k padanju rodnosti, saj vse več mladih parov materinstvo in starševstvo postavlja na stranski tir, ali se zanj sploh ne odloči.

Donorske celice in odločanje za zdravljenje v tujini

Ker v Sloveniji primanjkuje donorskih celic (jajčnih in semenčec), se vse več parov odloča za zdravljenje v tujini, na primer na Češkem in Slovaškem, kjer je kar 30 % vseh postopkov izvedenih z doniranimi jajčnimi celicami.

"V idealnih okoliščinah bi si ženske morale omogočiti materinstvo v obdobju med 20. in 30. letom, a realnost življenja temu pogosto ni naklonjena. Zato je ključno, da ne odlašajo predolgo in da se pravočasno odločijo za pregled," poudarja sogovornica.

Neplodnost je kompleksen medicinski in psihološki izziv, ki zahteva potrpežljivost, strokovno vodenje in predanost obeh v paru. "V danih okoliščinah naredimo vse, kar se da. Ko so izčrpane vse možnosti, poiščemo alternative. Najpomembnejše pa je, da pari pravočasno poiščejo pomoč," zaključuje prim. mag. Urša Reš.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.