Preboj v zdravljenju debelosti: pojasnjuje slovenska endokrinologinja

O tem, zakaj debelost ni posledica šibke volje, temveč kompleksnega spleta bioloških, hormonskih in družbenih dejavnikov, govori dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., endokrinologinja s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, ki pravi, da imamo končno zdravila, ki delujejo.

Nova merila razumevanja debelosti

Svetovna zdravstvena organizacija je debelost za bolezen razglasila že leta 1997, vendar je razumevanje od takrat močno napredovalo. "Danes vemo, da ne gre le za razmerje med težo in višino, temveč za to, kaj se dogaja znotraj telesa," pojasnjuje dr. Jensterle Sever.

Če podkast raje poslušate v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Debelost se ne ocenjuje več zgolj po indeksu telesne mase (ITM), temveč s kombinacijo meritev obsega pasu, razmerja med višino in pasom ter – po možnosti – z natančnimi meritvami maščobnega tkiva.

"Za diagnozo debelosti moramo potrditi, da gre za presežek napačno razporejenega maščobnega tkiva, ki že povzroča škodo na organizmu," pojasnjuje sogovornica.

Kaj boste slišali v tokratni epizodi

• Zakaj debelost ni posledica pomanjkanja volje
• Kako jo danes opredeljuje sodobna medicina
• Zakaj ITM ni več dovolj za postavitev diagnoze
• Kako pomembna je vloga genetike in okolja
• Kako delujejo sodobna zdravila, ki uravnavajo apetit
• Zakaj telo brani svojo najvišjo telesno maso
• Kakšna je razlika med hujšanjem in zdravljenjem debelosti
• Zakaj stigma še vedno vztraja in kako jo preseči
• Kako lahko z znanjem, pogovorom in strokovno podporo obvladujemo debelost

Osem pic na leto – kilogram več na tehtnici

Debelost nima enega samega vzroka, temveč gre za preplet genetskih, bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov. "Kar od 40 do 70 odstotkov tveganja za razvoj debelosti izhaja iz genetike," pojasnjuje endokrinologinja. Ne gre za en sam gen, temveč za delovanje številnih genov, ki v okolju, kjer je hrana lahko dostopna in kalorično bogata, povečajo tveganje za pridobivanje teže. Pomembni so tudi način kopičenja maščevja, uravnavanje apetita, prehranske navade, stres, psihološko stanje in socialni status.

"Debelost ne nastane čez noč. Gre za majhne, postopne odklone v energijskem ravnovesju. Če na leto pojemo le osem pic več, kot jih porabimo, v desetih letih to pomeni deset kilogramov več," ponazori sogovornica.

Nova spoznanja brišejo predsodke

Debelost ostaja ena zadnjih družbenih stigem. "Še vedno jo pogosto povezujemo z lenobo ali pomanjkanjem samodiscipline," opozarja dr. Jensterle Sever. Sodobno razumevanje pa kaže drugačno sliko: ne gre za izbiro, temveč za bolezen s kompleksnim biološkim ozadjem. To novo znanje omogoča bolj pravičen, spoštljiv in učinkovit pristop k ljudem z debelostjo, ki zdaj s pomočjo medicine in novih orodij končno lahko dobijo ustrezno obravnavo.

Ena največjih novosti v sodobnem zdravljenju debelosti je razumevanje biologije apetita: Nova zdravila ciljajo prav na te biološke mehanizme – uravnavajo apetit in zmanjšajo stalno miselno “šumenje” o hrani. Nova zdravila niso namenjena hujšanju – to je bila največja zloraba na družbenih omrežjih, je opozorila sogovornica. Hujšanje pomeni začasen ukrep, ki ga posameznik izvaja brez nadzora in brez cilja izboljšanja zdravja. Zdravljenje debelosti pa je dolgotrajen, zdravstveno voden proces, namenjen ljudem, pri katerih je debelost potrjena z natančnimi kriteriji. Gre za kronično bolezen, ki zahteva stalno spremljanje in dolgoročno obvladovanje, pogosto vse življenje.

Zakaj je težko zadržati izgubljene kilograme

Shujšati pogosto ni najtežji del – težava nastopi pri vzdrževanju nove teže. "Telo ima nekakšen ‘spomin’ na svojo največjo telesno maso. Evolucijsko je bilo izgubljanje teže znak ogroženosti, zato se organizem upre," pojasnjuje zdravnica. Ko telo zazna hujšanje, poveča hormone lakote, zmanjša hormone sitosti, upočasni presnovo in porabo energije. Zato pride do znanega jo-jo učinka, ki nima nič skupnega s pomanjkanjem volje.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.