"Priden" dojenček, ki ne išče pozornosti: je lahko to prvi znak avtizma?

Kaj avtizem v resnici je? Zakaj ga danes prepoznamo pogosteje kot nekoč? In kako lahko otroku pomagamo razviti njegove potenciale? Na ta vprašanja v podkastu Zdravje z Alenko Kesar odgovarja psihiatrinja Jerneja Maček, dr. med. vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Brezovica.

Če bi podkast raje samo poslušali, lahko to storite spodaj:

Kaj boste slišali v tej epizodi?

• kateri so prvi znaki avtizma že v najzgodnejšem obdobju
• zakaj otroci včasih delujejo "nezahtevni", pa to ni nujno dober znak
• kdaj starši najpogosteje dobijo diagnozo in zakaj pogosto šele po tretjem letu
• kako avtizem vpliva na razumevanje čustev in odnosov
• zakaj so mladostniki z avtizmom posebej ranljivi za izključenost in stisko
• kako pristopiti k podpori – od zgodnje obravnave do mladostništva
• zakaj avtizem ni posledica vzgoje
• kako prepoznati močna področja in potenciale otrok

Zgodnji znaki so lahko zelo subtilni

Prve posebnosti se lahko pokažejo že zelo zgodaj, včasih že okoli šestega meseca starosti. "Pri nekaterih otrocih opazimo manj očesnega stika, manj socialnega nasmeha ali gestikulacije," pojasnjuje dr. Maček.

Starši pogosto opisujejo, da je bil otrok "nezahteven", saj ni iskal veliko pozornosti ali odziva. Namesto ljudi ga lahko bolj pritegnejo predmeti ali vzorci. Pogost je tudi občutek, da otrok ne sliši, saj se na klic po imenu ne odzove, medtem ko ga lahko zvoki, ki ga zanimajo, hitro pritegnejo.

Pomemben pokazatelj je tudi t. i. skupna pozornost – ko otrok želi z odraslim deliti zanimanje ali veselje. Če tega ni, je to lahko eden izmed zgodnjih znakov.

Diagnoza pogosto šele po tretjem letu

Čeprav se lahko znaki pojavijo zelo zgodaj, večina otrok diagnozo dobi šele po tretjem letu starosti. Pri visoko funkcionalnih posameznikih se lahko težave pokažejo še kasneje, pogosto ob vstopu v šolo, ko se povečajo zahteve okolja.

"Veliko staršev ob diagnozi pove, da so bili tudi sami kot otroci podobni. Danes vemo, da so bili nekateri primeri v preteklosti preprosto spregledani," dodaja sogovornica.

Avtizem kot drugačen način razmišljanja

Osrednja značilnost avtizma je drugačen način razumevanja sveta. Posamezniki imajo lahko težave pri prepoznavanju lastnih in tujih čustev ter razumevanju perspektive drugih.

"To ni nekaj, kar bi se razvilo spontano – teh socialnih veščin se morajo učiti," pojasnjuje dr. Maček. Zaradi tega lahko prihaja do nesporazumov in konfliktov v vsakdanjih situacijah.

Pomoč mora biti individualna

Enotnega pristopa k obravnavi ni. "Vsak otrok je drugačen, zato mora biti pomoč prilagojena njegovim potrebam," poudarja sogovornica.

V zgodnjem obdobju je ključna:

• podpora pri razvoju komunikacije (logoped),
• delovna terapija,
• prilagoditve okolja (npr. pri senzorični preobčutljivosti).

Pomemben del podpore je tudi izobraževanje staršev, ki se pogosto soočajo z občutki krivde. "Avtizem ni posledica vzgoje, gre za preplet genetskih in okoljskih dejavnikov," pojasnjuje.

Mladostništvo kot posebej ranljivo obdobje

V obdobju odraščanja postanejo odnosi z vrstniki ključni. Mladostniki z avtizmom se pogosto soočajo z izključenostjo ali celo medvrstniškim nasiljem, kar lahko vodi v tesnobo, panične napade in slabšo samopodobo.

"Če nimajo pozitivnih socialnih izkušenj, lahko začnejo verjeti, da so vsi proti njim," opozarja dr. Maček.

Pogostejši kot nekoč – tudi zaradi boljše prepoznave

Po ocenah ima danes avtizem približno 1 od 31 otrok, kar predstavlja okoli 3 odstotke populacije. Razlogi za porast so večplastni: boljša diagnostika, večja ozaveščenost, vplivi okolja in spremembe v družbi.

V zadnjih letih se pogosteje prepoznava tudi avtizem pri dekletih, ki so bila v preteklosti pogosto spregledana.

Sprejemanje kot prvi korak

Kljub izzivom imajo posamezniki z avtizmom pogosto številna močna področja – od izjemne kreativnosti do inovativnega razmišljanja.

"Razumevanje, da vsak vidi svet skozi svoje oči, je prvi korak v pravo smer," poudarja dr. Maček.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.