Resno obolenje, ki prizadene starejše: "To ni žlehtnoba, to je bolezen"

V tokratni epizodi podkasta Zdravje z Alenko Kesar o demenci govori prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog in eden najvidnejših strokovnjakov za demenco pri nas, ki se z bolniki in njihovimi svojci srečuje že desetletja.

"Tisto, kar smo še nedavno imeli za normalno staranje, pozabljivost, zmedenost, danes vemo, da ni fiziološki proces. Gre za bolezen, ki se lahko začne 15 ali celo 20 let prej," poudarja sogovornik.

Pandemija demence

Demenca sodi med najhitreje naraščajoče bolezni sodobne družbe. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, hitro pa narašča tudi število bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Vzrokov zanje še ne poznamo, vendar raziskave kažejo, da gre za kompleksen preplet okoljskih dejavnikov, življenjskega sloga in staranja prebivalstva.

"Smo vse starejša družba. Povprečen Slovenec bo dočakal skoraj 80 let, Slovenka več kot 80 let. S starostjo pa se pogostost demence močno povečuje," pojasnjuje prof. dr. Pirtošek. Med 80. in 85. letom starosti ima približno polovica ljudi tveganje, da zboli za demenco. Kaj boste slišali v tokratni epizodi:

• zakaj demenca ni del normalnega staranja
• kateri so prvi, pogosto spregledani znaki bolezni
• kako razlikovati starostno pozabljivost od demence
• zakaj je zgodnje prepoznavanje bolezni ključno
• kako poteka diagnostika demence in zakaj so svojci pri tem nepogrešljivi
• katere vrste demenc poznamo in po čem se razlikujejo
• kako demenca vpliva na osebnost in vedenje bolnika
• kakšne so možnosti zdravljenja danes in kakšne so njihove omejitve
• kaj prinaša novo zdravilo in komu je namenjeno
• kako lahko svojci ohranijo dostojanstvo bolnika in sebe

Starostna pozabljivost ali bolezen?

Razlika med normalno starostno pozabljivostjo in demenco je v začetnih fazah pogosto zelo subtilna. A obstajajo pomembni znaki.

"Pri fiziološkem staranju človek pozabi ime ali podatek, a se ga kasneje spomni. Pri demenci človek pravzaprav pozabi tudi nekatere zelo pomembne stvari in pozneje pozabi, česa se ni spomnil," razlaga sogovornik. Pri Alzheimerjevi bolezni se pozabljanje pojavlja vsakodnevno, ne le občasno.

Značilno je tudi iskanje besed. Bolnik opisuje predmet, ne da bi našel pravo besedo: "Tisto na vratih, saj veš …" in se ne spomni, da se predmet imenuje kljuka. Poleg tega se lahko pojavijo težave z orientacijo v znanem okolju ter osebnostne spremembe – jokavost, razdražljivost ali apatija.

Ko bolezen ostane neprepoznana

Velik izziv predstavlja zanikanje. Bolniki pogosto nočejo k zdravniku, kar je lahko posledica strahu ali pa del same bolezni. "Pomaga odprt, ponavljajoč se pogovor. Ljudje lažje pristanejo na pregled, ko razumejo, da ne gre za norost in da se ni treba sramovati," pravi Pirtošek, včasih lahko svojci izkoristijo kakšno drugo težavo, ki jo ima bolnik z demenco, na primer glavobole, bolečine v križu in so ti razlog, da pride bolnik k nevrologu.

V praksi se pogosto zgodi, da bolezen dolgo ostane neprepoznana. "Imel sem bolnike, ki so zaradi vedenjskih sprememb zapravili premoženje ali prodali hišo, ker jih ni nihče pravočasno ustavil," opozarja.

Obravnava suma na demenco

Diagnostika temelji na poglobljenem pogovoru, ki je na videz sproščen, a jasno strukturiran. Pomembne informacije zdravnik pridobi tako od bolnika kot od svojcev, včasih tudi v ločenem pogovoru s skrbniki.

"Včasih bolnik sam nima jasnih simptomov, svojci pa si v njegovi prisotnosti ne upajo povedati vsega. Zato je sodelovanje družine ključno," poudarja sogovornik.

Zdravljenje: omejene možnosti, a pomembni učinki

Zdravila, ki so danes na voljo, bolezni ne pozdravijo. Delujejo na ravni nevrotransmiterjev in pri približno tretjini bolnikov prinesejo opazno izboljšanje, pri tretjini upočasnijo napredovanje, pri preostali tretjini pa učinka ni.

"Za družino je lahko že majhna sprememba zelo pomembna, da se bolniku prebudi zanimanje, da je nekoliko bolj prisoten," pojasnjuje Pirtošek in opozarja, da se po prekinitvi zdravljenja pogosto hitro pokaže upad.

Novo zdravilo – previdno upanje

V zadnjih letih se je pojavilo tudi novo zdravilo, ki deluje drugače, usmerjeno je proti patološkim beljakovinam v možganih. "Ne smemo se sicer preveč veseliti. Ko postavimo diagnozo Alzheimerjeve bolezni, je v možganih že velika škoda. To zdravilo bolezni ne zaustavi in ne popravi, jo pa lahko upočasni, približno za 40 odstotkov," pojasnjuje nevrolog. To lahko pomeni več let ohranjene samostojnosti in prepoznave bližnjih.

Ob tem opozarja tudi na širši pogled na vrednotenje zdravljenja: "Ko smo se pogovarjali z ljudmi, ki odločajo o tem, ali bo zdravilo uvedeno ali ne, mi je nekdo rekel: kaj pa je to vredno: 40 odstotkov. A veliko zdravil, tudi v onkologiji in interni medicini, bolnikov ne pozdravi, temveč jim izboljša kakovost življenja, ga podaljša in zmanjša trpljenje. Če si to vprašanje postavljamo le pri bolnikih, starih 80 let, ne pa pri mlajših, potem je z našim pogledom nekaj narobe, morda gre celo za obliko diskriminacije," poudarja.

"To ni hudobija, to ni žlehtnoba – to je bolezen"

Diagnoza demence je za svojce pogosto čustveni šok. Občutek, da človek, ki so ga poznali, postopoma odhaja, je izjemno boleč. Prav zato je psihološka podpora ključna.

"Kolikokrat mi svojci rečejo: če bi vedel prej, da je to bolezen, koliko dobrega bi lahko naredil njemu in sebi," pravi Pirtošek. Izobraževanje in razumevanje bolezni sta temelj za ohranjanje dostojanstva bolnika in razbremenitev družine.

Ali lahko demenco preprečimo?

Popolne preventive ni. "Če je bolezen položena v zibelko, bo tam," pravi sogovornik. Lahko pa z življenjskim slogom vplivamo na to, da se pojavi kasneje in poteka počasneje.

Redna telesna aktivnost, intelektualna dejavnost, kakovosten spanec, obvladovanje kroničnega stresa, nadzor krvnega tlaka, sladkorja in maščob v krvi ter socialna povezanost so dejavniki, ki pomembno prispevajo k zdravju možganov. "Občutek pripadnosti in smisel v življenju sta za duševno zdravje izjemno pomembna," poudarja.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.

Poslušajte še druge oddaje podkasta Zdravje z Alenko Kesar: