Menu Item
Ali bo dosedanja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen še naslednjih pet let na čelu Evropske komisije? Odgovor na to vprašanje bo znan okoli 15. ure, ko bodo poslanke in poslanci Evropskega parlamenta v Strasbourgu tajno glasovali o evropski politični usodi 65-letne Nemke. Za izvolitev bo potrebovala najmanj 361 poslanskih glasov. Von der Leyen je sicer podporo najprej iskala pri svojih tradicionalnih partnerjih: Evropski ljudski stranki, socialistih in liberalcih. A na podporo vseh ne bo mogla računati, zato se je pogovarjala še s poslanci Zelenih in tudi skrajno desno politično skupino Evropskih konservativcev in reformistov.
Nemka Ursula von der Leyen je postala predsednica Evropske komisije leta 2019. Sprva nekdanja nemška ministrica za obrambo, ki je po izobrazbi sicer zdravnica, sploh ni bila med kandidati za prevzem tega položaja. A po zavori socialistov, liberalcev in Evropskega sveta, da bi predsednik Komisije postal Manfred Weber, spitzenkandidat Evropske ljudske stranke (EPP), so se evropski voditelji poenotili o von der Leyen.
Na glasovanju 16. julija 2019 v Evropskem parlamentu je Ursula von der Leyen zbrala 383 glasov podpore, devet več od potrebne absolutne večine, in se kot prva ženska v zgodovini zavihtela na položaj predsednice Evropske komisije.
Za drugi mandat na čelu Komisije bo morala na glasovanju, ki bo danes ob 13. uri, zbrati najmanj 361 glasov evropskih poslank in poslancev od skupno 720.
“Prepričati moram večino. Vzpostavljamo platformo, sestavljeno iz Evropske ljudske stranke, socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Renew). Pogovarjala pa se bom tudi s poslanci iz drugih političnih skupin,” je po zaključku junijskega vrha voditeljev držav članic EU dejala Ursula von der Leyen, ko je uradno postala kandidatka za predsednico Komisije.
Po junijskih evropskih volitvah je postalo jasno, da je Evropska ljudska stranka, ki ji pripada tudi von der Leyen, osvojila 188 poslanskih mest in je tudi največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Sledijo ji evropski socialisti in demokrati (136), novoustanovljena politična skupina Domoljubi za Evropo (84), Evropski konservativci in reformisti (78), liberalno zavezništvo Renew Europe (77), Zeleni Evrope (53), Levice (46), Evropa suverenih narodov (25), samostojni poslanci (12) in drugi (21).
Čeprav v Evropskem parlamentu formalna koalicija med političnimi skupinami ne obstaja, se je EPP tudi v tem sklicu obrnila k svojim standardnim partnerjem: liberalcem (Renew) in socialistom (S&D). Skupaj imajo te tri politične skupine 401 evropskega poslanca, kar bi, če bi Ursulo von der Leyen podprli vsi, zadostovalo za njeno izvolitev.
A računica vendarle ni tako enostavna, saj gre za tajno glasovanje, nekateri poslanci iz vrst EPP, S&D in Renew pa so že napovedali, da na njihove glasove ne bo mogla računati.
Von der Leyen je morala v iskanju podpore za morebitno ponovitev mandata predsednice Evropske komisije iskati glasove tudi zunaj teh treh strank, z njimi pa je v preteklih tednih že opravila pogovore. Med možnimi podporniki njene kandidature se omenjajo Zeleni in tudi Evropski konservativci in reformisti (ECR). Čeprav von der Leyen v času predvolilne kampanje nikoli ni povsem zavrnila možnosti sodelovanja z ECR, na drugi strani glasove podpore S&D, Renew in Zeleni pogojujejo, da s skrajno desnico, kamor sodi ECR, ne sme sodelovati.
Socialisti, liberalci in Zeleni odločno proti sodelovanju s skrajno desnico
Neuradno je prišla na dan informacija, da naj bi von der Leyen liberalcem pretekli teden na sestanku obljubila, da ne načrtuje strukturiranega sodelovanja s skrajno desno ECR. Čeprav so liberalci na junijskih volitvah doživeli velik poraz – izgubili so kar 25 poslanskih sedežev – in so iz tretje največje politične skupine padli šele na peto mesto, se zavedajo svoje pomembnosti za ponovno izvolitev von der Leyen.
“V Renewu smo zelo zaskrbljeni zaradi pripravljenosti EPP za sklepanje dogovorov s skrajno desnico v Parlamentu in pozivamo k spremembi smeri,” je po pogovorih prejšnji teden povedala vodja Renewa Valerie Hayer.
Kot poroča bruseljski portal Politico, naj bi liberalci sicer zviševali ceno svoje podpore, čeprav so s politično usmeritvijo programa dosedanje predsednice Evropske komisije precej zadovoljni. V prejšnjem sklicu Evropskega parlamenta so imeli liberalci tri podpredsednike Parlamenta, sedaj bodo zaradi manjšega števila poslancev imeli le še dva, prav tako pa naj bi jim pripadla še tri predsedniška mesta srednje pomembnih evropskih parlamentarnih odborov. Kaj točno je von der Leyen liberalcem na sestanku še ponudila, ni znano.
Da podpora politične skupine S&D Ursuli von der Leyen ni “bianco menica”, je minuli teden poudarila tudi vodja socialistov Iratxe Garcia Perez. Si pa v tej politični skupini želijo tudi nekaterih pomembnih komisarskih položajev, med drugim položaja za stanovanjsko politiko, zeleni dogovor in socialno ekonomijo ter za delavske pravice in enakost spolov.
Zeleni so pri von der Leyen lobirali za izvajanje zelenega dogovora, govorili so tudi o zaščiti demokracije, vladavini prava, miru, človekovih pravicah, varnosti in obrambi. Po besedah predsednice Zelenih Terry Reintke so na sestanku ugotovili številne skupne lastnosti, von der Leyen pa se je zavezala k izvajanju zelenega dogovora. A tako kot S&D in Renew so bili jasni tudi Zeleni: v sodelovanje z ECR ne bodo privolili.
A tudi signali iz ECR, kjer ima večino stranka italijanske premierke Giorgie Meloni Bratje Italije, niso takšni, da bi lahko von der Leyen brezpogojno računala na njihovo podporo. Sopredsednik ECR Nicola Procaccini je pred kratkim dejal, da sam ne verjame, da bi vsi njegovi poslanci glasovali za von der Leyen, ji je pa podporo poslancev svoje stranke, ki sodi v politično skupino ECR, že obljubil češki premier Petr Fiala.
Meloni sicer konec junija ni podprla predloga voditeljev držav članic EU, da Ursula von der Leyen postane kandidatka za predsednico Evropske komisije. Takrat je dejala, da se je glasovanja vzdržala “iz spoštovanja do državljanov”. Von der Leyen pa je o (ne)podpori Italijanke dejala: “Zame je zelo pomembno, da sodelujemo s tistimi, ki so proevropski, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo vladavino prava.”
Kako bodo glasovali slovenski evropski poslanci?
V poslanske klopi Evropskega parlamenta so se v torek usedli tudi slovenski evropski poslanci. Nekateri so svoje mnenje o podpori Ursuli von der Leyen javno izrazili, spet drugi svojih načrtov za glasovanje ne željo razkriti. Med petimi slovenskimi poslanci, ki so del politične skupine EPP, je samo Matej Tonin (NSi) javno podprl von der Leyen.
“Nekateri, tudi znotraj naše politične družine in seveda drugih desnih skupin, se pritožujejo, da je kandidatka premalo konservativna, ampak za takšnega kandidata za zdaj, žal, v tem Evropskem parlamentu ni dovolj glasov,” je v torek ocenil Tonin.
Na drugi strani štirje poslanci SDS – Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič – Ursule von der Leyen na glasovanju ne bodo podprli. Kot je ob robu ustanovne seje Evropskega parlamenta dejala Tomašič, so bili v SDS do njenih potez v zadnjem mandatu kritični, predvsem do njenega neodziva na stanje vladavine prava v Sloveniji in tudi do pluralnosti medijev v državi.
“Ursula von der Leyen ni ista oseba kot pred petimi leti. Moramo se zavedati, da tudi sestava Evropske komisije ne bo enaka, prav tako ne bo enaka sestava Evropskega sveta, ki bo nagnjen bolj v desno. V naši stranki se držimo tega, kar smo rekli pred volitvami, ko je nismo podprli že na kongresu EPP. Ne bomo je podprli tudi na tokratnem glasovanju,” je dejala novopečena evropska poslanka iz vrst SDS.
Kritičen do potez von der Leyen in do EPP pa je bil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je večkrat dejal, da bi bilo za EU dobro, da se ne bi ponovila koalicija EPP z liberalci in socialisti. Sam si namreč prizadeva, da bi se EPP bolj povezala z desno usmerjenimi političnimi skupinami. Ob tem je bil kritičen do ultimata liberalcev von der Leyen, da naj z ECR ne sklepa sodelovanja.
“Po našem mnenju je skupina Renew Europe veliko bolj skrajno leva, kot je ECR skrajno desna,” je dejal in dodal, da so Zeleni in Renew poraženci teh volitev in da bi bilo sledenje agendi poražencev “v nasprotju z zdravo pametjo”.
Čeprav je premier Robert Golob javno podprl von der Leyen, pa evropska poslanca iz Gibanja Svoboda – Irena Joveva in Marjan Šarec – svoje odločitve javno še nista razkrila.
Joveva se je sicer v torek na štiri oči sestala s von der Leyen, pri čemer je, kot je dejala, dobila dodatna pojasnila glede nekaterih zanjo perečih vprašanj, med drugim dogajanja v Gazi, sodelovanja s posameznimi političnimi skupinami in transparentnosti. Odločitev bo sicer, kot pravi, sprejela v četrtek.
Da Ursule von der Leyen ne bosta podprla, sta poudarila tudi Matjaž Nemec (S&D) in Vladimir Prebilič (Zeleni). Prvi ji očita dvojna merila EU do vojne v Gazi, drugi pa slabe poteze na področju kmetijstva in zelenega prehoda.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje