Menu ItemAli Evropa potrebuje krepitev obrambne industrije in evropsko vojsko? Kako ravnati z migranti? Na ta in druga pomembna vprašanja sta v soočenju na N1 odgovarjala kandidata Milan Brglez iz SD in Aleš Hojs iz SDS. Na več mestih se je zaiskrilo, med drugim tudi pri vprašanju o ponovnem sodelovanju njunih evropskih političnih skupin.
Na N1 nadaljujemo s soočenji kandidatov za evropske poslance. Danes sta bila v našem studiu Milan Brglez (SD) in Aleš Hojs (SDS).
“Danes jasneje kot kdajkoli prej vidimo, kako pomembno je imeti evropsko in nemško obrambno industrijo, ki lahko neprekinjeno proizvaja vse glavne vrste orožja in potrebno strelivo.” To so besede nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je socialdemokrat in torej iz iste politične družine kot Milan Brglez.
A z njim se očitno bolj kot v SD strinjajo v SDS. Evropa vsekakor potrebuje krepitev obrambne industrije, je prepričan Hojs, ki dodaja, da se je to najbolj pokazalo po ruski agresiji na Ukrajino. “Smo pa desne stranke v Evropski ljudski stranki (EPP) ves čas opozarjale, da je treba na tem področju v Evropi narediti več,” je povedal. “Varnost je najbolj ključna zadeva, ki jo je treba zagotoviti naši evropski civilizaciji,” je zatrdil Hojs in dodal, da so to dojeli tudi socialisti, vsaj v bolj razvitih, jedrnih državah. Bolj kot za ustanovitev evropske vojske pa kandidat SDS navija za krepitev Nata.
Brglez je o vojski EU povedal, da je njena ustanovitev trenutno prezapletena, saj bi zahtevala spremembo evropskih pogodb. “Skuša se krepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva in ena od zadev je evropska oborožitvena industrija,” je dejal. “Mene je vedno malo strah, ko Nemci kaj takšnega rečejo,” je dodal Brglez, a poudaril, da Scholz zagovarja nemške nacionalne interese. Kaj to pomeni za slovensko industrijo? “Vsekakor precej manj, kot ko je bila gonilo nemška avtomobilska industrija. To ni dober znak za male države in podjetja,” je prepričan.
Hojs meni obratno, saj da smo Slovenci vedno bili izjemni rokodelci in podjetniki, Nemci pa potrebujejo dobavitelje. Slovenci bi v tržni niši vojaške industrije zagotovo našli prostor zase, ocenjuje Hojs.
Oglejte si še soočenji Klemna Grošlja (Zeleni Slovenije) in Marka Balažica (SLS) ter Vladimirja Prebiliča (Vesna) in Vojka Volka (Gibanje Svoboda).
Migracijski pakt strel v koleno?
Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala, da bodo 1. avgusta, ne glede na karkoli, odprli italijanske centre za migrante v Albaniji.
“To je malo v posmeh temu, kar smo v Evropi poskušali narediti s skupnim dogovorom, paktom o migracijah in azilu,” je povedal Brglez. Hojs meni, da je omenjeni pakt strel v koleno, saj bo začel veljati šele 2026, s čimer EU po njegovem pravi: “vsi tihotapci imate še čas do leta 2026”. Kot grozljivega pa je Hojs označil del pakta, ki govori o relokaciji migrantov. “Če bo Romunija vzela 2000 migrantov, bodo čez dva meseca ti migranti v Frankfurtu, Amsterdamu ali Barceloni, mi pa bomo plačevali zanje,” je prepričan Hojs.
Nekdanji notranji minister ni za takšno odlagališče prebežnikov v Albaniji, ampak v Siriji in severni Afriki. “Tam je treba delati triažo in pomagati tem državam, da ljudje ne bodo bežali v Evropo,” je povedal Hojs. Z zagotavljanjem razvojne pomoči za te države se je strinjal tudi Brglez.
Komentirala sta tudi nedavno poročilo, ki ga je pripravil Lighthouse Reports v sodelovanju z nekaterimi mediji, kot so Washington Post, Le Monde in Der Spiegel, in pravi, da je EU podpirala, financirala in bila vpletena v operacije v severnoafriških državah, v katerih so bili migranti ugrabljeni in mučeni, da bi jim preprečili prihod v EU. Hojs pravi, da gre za levičarske medije in levičarsko propagando, ki želi destabilizirati Evropo. Prepričan je, da množica tihotapcev, “ki so prav tako del njihove civilizacije”, izkorišča uboge in revne ljudi.
Brglez pa pravi, da če migrante vračaš ali potiskaš nazaj, kršiš eno temeljnih prepovedi, prepoved mučenja. “Če smo v to vpleteni, je lahko EU ali posamezna država pravno odgovorna, tudi pred sodiščem EU ali ESČP,” je opozoril in kritiziral pakt, ki poskuša včasih obiti mednarodno pravo. Kdo potrebuje azil in kdo ne, to ločevanje je treba prepustiti sodstvu, ne pa politiki ali policiji, je še prepričan Brglez.
Hojs pa pravi, da imajo socialisti dvojna merila, ki so naravnost bizarna, saj da je sodišče odločilo, da je treba nekoga vrniti (primer Ahmada Šamija), “pa je ta gospod prišel v poslansko skupino SD v parlament in so rekli, da jih ne briga, kaj je odločilo sodišče”.
Sodelovanje socialistov s skrajnimi desničarji?
Raziskave javnega mnenja nakazujejo, da bo Evropska ljudska stranka (EPP) zmagala na volitvah, drugi pa bodo Socialisti in demokrati. Za večino bi potrebovali še tretjo stranko, doslej so bili to liberalci (Renew). Bi sogovornika podprla koalicijo z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR), ki jo vodi Giorgia Meloni in se o sodelovanju pogovarja s skrajno desničarko Marine Le Pen?
Brglez pravi, da sodelovanja socialistov s skrajnimi desničarji ne bo. “Več kot očitno bosta obe dosegli precej lepe rezultate v svojih državah,” pa je o Meloni in Le Pen povedal Hojs ter dodal, da ne bi hotel diskreditirati volje francoskih in italijanskih volilcev. Evropskih konservativcev ne vidi kot skrajno desnico, saj “da so malce bolj desno od nas”. Zahtevali bodo uravnoteženo koalicijo, vnovične koalicije EPP zgolj s socialisti in liberalci pa zagotovo ne bo, je zatrdil Hojs.
Milan Brglez je fakulteto za družbene vede, kjer ima zamrznjeno redno zaposlitev, že obvestil, da se utegne po volitvah vrniti kot predavatelj. Ali torej ne verjame v ponovno izvolitev? “Absolutno verjamem, to je čista formalnost in tehnična zadeva,” je dejal Brglez. Hojs pa je povedal, da ga razume, saj v Sloveniji vlada diktatura in da tudi nekaterih, ki imajo zamrznjene zaposlitve na obrambnem ministrstvu, nočejo sprejeti nazaj.
V videu na vrhu članka si oglejte celotno soočenje, kjer boste več izvedeli tudi o znotrajstrankarskih bitkah za preferenčne glasove.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje