Menu Item
Nemčija je v začetku leta 2023 uzakonila znižanje starostne meje za udeležbo na evropskih volitvah z 18 na 16 let. Tako se bo lahko junijskih evropskih volitev udeležilo več kot milijon dodatnih volilcev. Poleg Nemčije imajo mlajši od 18 let volilno pravico še v Belgiji, Avstriji, Grčiji in na Malti. Na kakšen način mlade nagovarjajo k udeležbi na volitvah? Kaj pravijo nasprotniki znižanja volilne starosti?
Kampanja pred junijskimi evropskimi volitvami je v polnem razmahu, politične stranke in kandidati za evropske poslance pa pospešeno nagovarjajo volilce, naj jim namenijo svoj glas.
Ulice nemških mest so v zadnjih tednih preplavili plakati s sloganom “Prvi poljub, prvi spolni odnos, prve volitve”, s katerimi mlade pozivajo, naj se udeležijo letošnjih evropskih volitev. Nemčija je v začetku lanskega leta uzakonila znižanje starosti za udeležbo na evropskih volitvah z 18 na 16 let. Po besedah zagovornikov omenjene spremembe bi se lahko zaradi znižanja starostne meje volitev udeležilo več kot milijon dodatnih volilcev.
“Želimo pokazati, da so volitve pozitivna in vznemirljiva izkušnja. Mladi so trenutno v življenjskem obdobju, ko sprejemajo svoje prve pomembne odločitve. Če bomo z našimi plakati prepričali le nekaj mladih, da se udeležijo evropskih volitev, bomo zadovoljni,” so ustvarjalci omenjene plakatne kampanje dejali za portal Deutsche Welle.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je imela Nemčija leta 2022 četrto najstarejše prebivalstvo v Uniji, starejše prebivalstvo imajo le Italija, Portugalska in Grčija. Tudi zaradi tega so se podporniki zavzeli za znižanje volilne starosti, medtem ko nasprotniki trdijo, da so mladi premalo zreli, da bi lahko sprejemali utemeljene politične odločitve.
“Raziskovalci mladine in psihologi pravijo, da je intelektualni razvoj skokovit pri mladih, starih med 12 in 14 leti. Začnejo razmišljati abstraktno, hipotetično in logično, kot to počnejo odrasli. Prav tako so sposobni empatije do drugih, zaznavajo in upoštevajo interese drugih ljudi. Intelektualno lahko razumejo zapletene odnose,” je za Deutsche Welle dejal ustavni pravnik Hermann Heussner, ki se že 30 let zavzema za znižanje volilne starosti v Nemčiji.
Heussner se sicer zavzema, da bi se volilna starost znižala celo na 14 let, razmišlja pa tudi o tem, da bi bilo dobro, da bi imeli otroci volilno pravico že od rojstva. V tem primeru bi starši volili v otrokovem imenu, dokler te pravice ne bi bili sposobni uresničevati sami.
V Nemčiji se volitev v zadnjih desetletjih udeležujejo predvsem generacije starejših volilcev. Na zveznih volitvah leta 2021 je bilo 39 odstotkov volilcev starejših od 60 let, le 14 odstotkov pa je bilo takih, ki spadajo v starostno skupino med 18. in 30. letom starosti.
Se pa ob omenjeni plakatni akciji, ki je zajela Nemčijo, mnogi sprašujejo, ali je sploh primerna. Tako je mogoče na spletu zaslediti komentarje, da plakati mlade nagovarjajo, da morajo pri 16 letih imeti spolne odnose in da je njihovo sporočilo lahko narobe razumljeno.
“Ali to pomeni, da moraš pri 16 letih že imeti odkljukan ta kontrolni seznam,” se sprašuje eden od uporabnikov družbenega omrežja X.
V katerih državah članicah lahko na evropskih volitvah volijo tudi mlajši od 18 let?
Poleg Nemčije imajo mlajši od 18 let volilno pravico še v Belgiji (16 let), Avstriji (16 let), Grčiji (17 let) in Malti (16 let). V vseh preostalih državah članicah je volilna starost za udeležbo na evropskih volitvah določena pri 18 letih. Skladno z 8. členom zakona o evropskih volitvah lahko države članice v svoji nacionalni zakonodaji določijo najnižjo starostno mejo za udeležbo na evropskih volitvah.
Avstrija je tako kot prva država EU leta 2007 znižala volilno starost za udeležbo na evropskih volitvah na 16 let, Grčija je starostno mejo znižala leta 2016. Leta 2018 je na Malti začela veljati ustavna odločba, ki določa, da lahko osebe, ki so stare 16 let, oddajo svoj glas na evropskih volitvah. V Belgiji je bil leta 2022 sprejet zakon, ki je znižal starostno mejo za udeležbo na evropskih volitvah, vendar je sprva določal, da so se lahko volilci, stari 16 in 17 let, volitev udeležili le, če so vložili prošnjo.
Julija lani pa je belgijsko ustavno sodišče odločilo, da omenjeni zakon ni v skladu z ustavo. Sodišče je ugotovilo, da je vložitev prošnje za udeležbo na volitvah protiustavna in je omenjeni člen razveljavilo. O kandidatih za Evropski parlament bodo tako po novem lahko odločali vsi, starejši od 16 let. 16- in 17-letnikov je v Belgiji okrog 270.000.
V Belgiji sicer veljajo posebna pravila, saj je volilna udeležba na volitvah obvezna, tisti, ki se volitev ne udeležijo, morajo plačati globo. Globa za tiste, ki se ne udeležijo volitev, je od 40 do 80 evrov, ob ponovitvi prekrška tudi do 200 evrov. Volilni upravičenci, ki se vsaj štirikrat v 15-letnem obdobju ne udeležijo volitev, pa tvegajo celo izgubo volilne pravice.
Kaj pa v Sloveniji?
V Sloveniji volilno pravico dobimo ob dopolnjenem 18. letu starosti. V zgodovini samostojne države se je ideja o znižanju starostne meje za udeležbo na volitvah pojavila nekajkrat, vendar ni nikoli obrodila rezultatov. Leta 2001 je predlog za znižanje starostne meje v državni zbor vložila Stranka mladih Slovenije, a predlog ni dobil zadostne podpore. Pozitivna Slovenija je omenjeno namero celo vključila med svoje predvolilne obljube, a tudi v tem primeru ni prišlo do realizacije znižanja starostne meje za udeležbo na volitvah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje