150 milijonov evrov težka vladna pomoč za uvajanje energije iz obnovljivih virov

PROFIMEDIA

Vlada je potrdila predlog posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki so ga oblikovali po spomladanskem javnem posvetovanju in bo zdaj romal v presojo na Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Predlog prinaša nekaj bolj ambicioznih ciljev. Sprejeli pa so tudi uredbo o pospeševanju uvajanja in shranjevanja energije ter toplote iz obnovljivih virov.

Vlada je izdala uredbo o pospeševanju uvajanja in shranjevanja energije ter toplote iz obnovljivih virov energije, je uvodoma pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. “Evropska komisija je že z začasnim okvirom reševanja in naslavljanja energetske krize kot razlog in kot odziv ruske agresije na Ukrajino dovolila državam članicam, da pripravi ukrepi, ki bi bili bolj ciljani. Zato smo že lani v interventni zakon vključili ustrezno zakonsko podlago za podzakonski akt, katere rezultat imamo danes na mizi,” je povedal Kumer.

Do pomoči bodo upravičene investicije v nove proizvodne naprave, glede na inštalirano moč za različne tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Gre tudi za shranjevanje energije in toplote ter proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije in sicer, je pojasnil minister.

Kot je dodal, bodo tako na eni strani pospeševali proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn in geotermalne energije, pa tudi vodno energije. Drugi namen vladne uredbe je spodbujanje proizvodnje energije iz vetrnih elektrarn. Tretji pa proizvodnja električne energije in toplote iz lesne biomase, geotermalne energije in bioplina ter plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak.

Četrti namen je spodbujanje proizvodnje toplotne iz lesne biomase, izkoriščanje sončne in geotermalne energije za pretvarjanje v toplotno, vključno z vsemi toplotnimi črpalkami. V okviru vseh omenjenih projektov je tudi shranjevanje električne in toplotne energije, upravičenci do vladne pomoči pa so lahko pravne osebe, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost in samoupravne lokalne skupnosti.

Za podporo bo na voljo 150 milijonov evrov, javni poziv pa bo pripravljen predvidoma v septembru. Kot je še poudaril Kumer, je uredba nastala po trimesečnem intenzivnem dialogu s Komisijo, Slovenija pa je tako postala prva država članica, ki je dobila zeleno luč za uvedbo uredbe.

Vlada potrdila drugi predlog NEPN

Na vladi so prav tako obravnavali in potrdili predlog nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Gre za posodobitev predloga, ki ga je vlada sprejela februarja 2020. Iz takrat sprejetega načrta je bilo razvidno, da se je vlada zavezala k temu, da bi dosegli 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov glede na bruto končno rabo energije. Zavezali pa so se tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, k povečanju energetske varnosti in večji povezljivosti ter k povečanju sredstev za raziskave in razvoj.

Vlada se je danes tako seznanila z osnutkom, ki ga morajo skladno z direktivo do konca tega meseca poslati Komisiji, ter ga tudi potrdila. Glavne razlike posodobljenega načrta so, tako Kumer, v povečanju ambicioznosti rabe obnovljive energije.

Kumer je po seji vlade pojasnil, da je cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 tako po novem postavljen na ravni med 30 do 35 odstotkov, “odvisno, kakšni ukrepi bodo sprogramirani”. Pri prometu, ki je eden največjih porabnikov energije v Sloveniji in tudi eden največjih virov toplogrednih plinov, se po novem pričakuje povečanje emisij za tri odstotke.

Prav tako danes potrjeni predlog posodobljenega NEPN predvideva večje zmanjšanje izpustov v industriji. Potem ko v aktualnem načrtu predvideno 43-odstotno krčenje, se z osnutkom upa na 55-odstotno krčenje. V energetiki se načrtuje zmanjšanje za 48 odstotkov (prej 34 odstotkov).

“Kar se tiče povezljivosti, je Slovenija zgledna članica, nadpovprečna, povezljiva z sosednjimi energetskimi sistemi,” je nadaljeval Kumer in dodal, da je dokaz za to tudi pretekla zima, ko smo lahko v nekaterih trenutkih vso energijo uvozili in s tem zagotovili energetsko varnost.

NEPN je treba med drugim posodobiti zaradi odločitve o izstopu iz premoga do najpozneje leta 2033, zvišanj podnebnih in energetskih ciljev do 2030 na ravni EU ter potrebe po pospešeni izvedbi zelenega prehoda. Predlog posodobitve so na ministrstvu pripravili po drugem krogu javnega posvetovanja, ki je potekalo aprila letos in v okviru katerega so med drugim pripravili javno predstavitev izhodišč ter več tematskih strokovnih posvetov. Potrjeni predlog bo vlada zdaj kot ena prvih članic EU poslala v presojo Evropski komisiji, je pojasnil Kumer. Rok se sicer izteče konec tega meseca. Sledila bo priprava novega predloga. Končni predlog posodobitve NEPN bo treba v Bruselj posredovati do konca junija 2024.