Podelili Jakopičeve nagrade: "V današnjem trenutku se je treba ustaviti in poslušati umetnost"

V avditoriju Moderne galerije so nocoj podelili Jakopičevi nagradi in priznanje. Nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek za izjemne dosežke na področju slikarstva. Jakopičevo nagrado za izjemne dosežke na področju umetnosti je prejel Vadim Fiškin, Jakopičevo priznanje pa vizualna umetnica Helena Tahir.

Kot je v nagovoru poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko, nagradi in priznanje potrjujejo, da imamo v Sloveniji izjemne umetnike in umetnice. Nagrajena trojica umetnikov po njenih besedah ves čas podaja refleksijo nas samih, likovne umetnosti in hkrati sveta. V današnjem trenutku, ko na nas pogosto zrejo črnine, s katerimi se soočamo v delih Červeka, minevanja, kot jih vidimo v Fiškinovem delu, in refleksije lastnih življenj, ujetosti v prostoru in času, kot jih predstavlja Tahir, je po ministričinih besedah jasno, da se je treba ustaviti in poslušati umetnost.

Predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) Zoran Poznič je v nagovoru izpostavil, da vsi trije nagrajenci s svojimi deli kričijo in ne odhajajo v temo pozabe in molka, v izolacijo od sveta, kjer vsi skupaj drvimo v brezno. Izrazil je upanje, da se bodo s svojimi deli koga dotaknili ter dodal, da bi se pravzaprav morali vseh nas, da bi se končno začeli prebujati.

Červek, ki že od konca 80. let minulega stoletja ustvarja abstraktne slike, v katerih uporablja predvsem črno barvo, je, kot piše v utemeljitvi, s svojim delom opazno zaznamoval umetnostne tokove v Sloveniji ter se uveljavil doma in v tujini.

Od leta 2018 je umetnik namesto črne izbiral bogat temno moder odtenek. Kot je povedal za STA, je potreboval dve desetletji, da je prešel na temno modro barvo. Princip dela je zelo enak, ga je pa pri tej barvi presenetilo, da gre modrina čez rob in naseljuje celo galerijo. Kot dodano vrednost temno modre barve je izpostavil njeno žametnost ter dodal, da se je črne barve v vsem tem času "malo preobjedel".

Ob tem Červek ves čas slika tudi z barvami. Sam ta del svojega ustvarjanja opiše kot neke vrste eksperiment, od katerega ga vedno znova potegne nazaj v črno in temno modro barvo, saj se mu pri njiju zdi, da gre za nikoli dokončano zgodbo. In vedno, ko na sliki naredi krivuljo in ko sliko dokonča, vidi da bi ta krivulja lahko bila malo drugačna. In potem se loti nove slike, je pojasnil.

Ob prejemu Jakopičeve nagrade je, kot je povedal, počaščen ter dodal, da ga je nagrada presenetila: "Nisem je pričakoval. Po eni strani me je šokiralo, ampak na prijeten način."

Fiškin je eden izmed najbolj mednarodno uveljavljenih umetnikov v slovenskem kulturnem prostoru. Svojo umetniško pot je začel v Moskvi, kjer je leta 1986 diplomiral na moskovskem Inštitutu za arhitekturo, od leta 1996 pa živi in deluje v Ljubljani.

Tahir je vizualna umetnica, ki deluje na področju sodobne grafike, slikarstva in risbe. Njena dela se upirajo jasni opredelitvi, saj pogosto prehajajo med grafiko in risbo, podobo in objektom, dokumentom in gesto.

Nagrada Riharda Jakopiča za življenjsko delo je vredna 6000, Jakopičeva nagrada 4000 in Jakopičevo priznanje 1500 evrov.

Razstava del nagrajencev bo v Galeriji ZDSLU na ogled med 9. aprilom in 2. majem.

Žirijo so sestavljali predsednik Črtomir Frelih iz Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) ter člani Adela Železnik iz Moderne galerije, Tejka Pezdirc z ALUO in Nataša Smolič kot predstavnica Slovenskega društva likovnih umetnikov.

Najvišji državni nagradi in priznanje za likovno in vizualno umetnost se imenujejo po slikarju, impresionistu Rihardu Jakopiču, ki je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Podeljujejo jih od leta 1969.