Podjetja so še v petek poročala, da od trgovcev dobivajo ponudbe po 400 in več evrov za megavatno uro, predsednik vlade Robert Golob pa je v torek ocenil, da bi lahko bila "cena za srednje velika in velika podjetja okoli 200 evrov za megavatno uro". Analiziramo, kako govorci prihajajo do tako različnih številk in kaj vemo o cenah elektrike za 2023.
Cene elektrike za prihodnje leto so zadnje dni osrednja gospodarska tema, v torek je z gospodarstveniki o tem spregovoril tudi premier Robert Golob in nato v izjavi za medije dejal: “Prvi izračuni kažejo, da bi bila cena za srednje velika in velika podjetja okoli 200 evrov za megavatno uro, s čimer se približujemo našemu cilju.”
Le malo pred tem, prejšnji petek, so gospodarska združenja opozarjala, da je tudi z upoštevanjem subvencij cena daleč od tiste, ki jo je napovedovala vlada (med 150 in 250 evrov za MWh). Tako so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v petek dejali, da podjetja “še vedno prejemajo ponudbe, ki se gibljejo med 420 in 520 evri na megavatno uro”. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar prav tako v petek: “V zadnjih dneh dobivamo vprašanja članov, ali naj sprejmejo ponudbe za zakup elektrike za prihodnje leto po 450 evrov za megavatno uro (MWh) ali celo več. Leto se zaključuje, vprašanje je, kako bomo sploh izvedli podpis pogodb.” Podobne cene je omenjala tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS).
V nadaljevanju analiziramo dejavnike, ki vplivajo na številke, s katerimi operirajo gospodarstveniki in vlada.
1. Borzne cene padajo
Dobavitelji ponudbo za podjetje skladno z vladno uredbo oblikujejo na osnovi cen na nemški energetski borzi (EEX), ki veljajo v trenutku izdaje ponudbe. Te cene pa zadnja dva tedna padajo. Predpretekli petek je najvišja možna cena za višjo tarifo, izračunana po vladni formuli, znašala 490 evrov na MWh, pretekli petek 412 evrov za MWh, v torek je bila cena 374 evrov za MWh. Približno take so bile na dotične dni najvišje možne ponudbe trgovcev za električno energijo (znotraj posameznega dne cene nihajo, s tem pa tudi vrednosti po vladni formuli). Zato so zadnje dni ponudbe trgovcev ugodnejše.
Cene elektrike za prihodnje leto padajo, ker padajo cene plina. Terminske pogodbe za prihodnje leto so se na avstrijskem vozlišču (CEGH) od začetka decembra pocenile s 150 na 110 evrov za MWh, podobno je gibanje teh pogodb na nizozemskem vozlišču (TTF).
Poleg sezonskih vplivov in ugodnega vremena lahko to verjetno pripišemo tudi zmanjšanju porabe. Evropska unija (EU) je po svežih podatkih Eurostata porabo plina od avgusta do vključno novembra zmanjšala za 20,1 odstotka glede na povprečje zadnjih petih let. Številke v nekaterih državah so precej bolj dramatične: na Finskem je zmanjšanje kar 52,7-odstotno, v Latviji (43,2-odstotno), v Litvi (41,6-odstotno), slovensko zmanjšanje je okoli 15 odstotkov (torej v okviru priporočil Bruslja). To pa ni nujno dobra novica: v prihodnjih mesecih se bo pokazalo, koliko tega zmanjšanja gre na račun zmanjšanja industrijske aktivnosti.
2. Omejitev cen velja za 90 odstotkov lanskega odjema
Za podjetja ni nepomembno, da vladna omejitev cene velja za 90 odstotkov odjema podjetja v lanskem letu, s čimer vlada upošteva evropske smernice za pomoči ter podjetja spodbuja k zmanjšanju porabe. Za ostalih 10 odstotkov trgovec prosto določi ceno. Nekatera podjetja so imela poleg tega lani manjši odjem zaradi vpliva koronakrize – če bodo imeli večje potrebe, bo realno gledano delež elektrike, za katerega trgovec prosto določi ceno, še večji.
“Naš cilj je, da podjetja preživijo, da imajo konkurenčne cene za osnovni program, ne želimo pa, da bi bila gospodarska rast prihodnje leto osnovna na subvencijah,” pojasnjuje vir z ministrstva za infrastrukturo, ki pa ne želi biti imenovan.
Cena za količine, ki presegajo 90 odstotkov lanskih, pa je lahko višja, med drugim zato, ker je vlada z uredbo določila, da morajo trgovci ponudbe za prvih 90 odstotkov odjema iz leta 2021 dajati glede na cene na nemški borzi, za del, kjer prosto določajo pogoje, pa dobavitelji verjetno še vedno dajejo ponudbe na podlagi cen na madžarski borzi, kot so delali prej. Cene na madžarski borzi pa so, kot kaže spodnja grafika, višje.
3. Nižja tarifa ni nepomembna
Večina podjetij uporablja sistem višje in nižje tarife. V javnih objavah se večinoma operira s ceno višje tarife, a vir z ministrstva za infrastrukturo opozori, da veliko podjetij tretjino ali tudi do polovice celotne porabe ustvari v času nižje tarife. Ta velja na delovne dni med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj ter ob koncih tedna.
Povprečna cena električne energije za določeno podjetje je zato lahko občutno nižja od cene za višjo tarifo. Primer: torkova najvišja cena za višjo tarifo po vladni uredbi je 374 evrov za MWh, za nižjo pa 237 evrov za MWh. Če ima podjetje razmerje med višjo in nižjo tarifo 60:40, je njegova povprečna cena okoli 319 evrov za MWh.
4. Učinek pomoči
Prejšnji teden sprejete pomoči za gospodarstvo dodatno znižajo povprečno ceno. Pridobili smo nekaj primerov ponudb, ki so jih različni trgovci različnim podjetjem posredovali prejšnji petek ter izračun končne cene, če bo podjetje upravičeno do enostavne pomoči (do 2 milijona evrov).
Ponudbe treh trgovcev devetim podjetjem so praktično enake: za višjo tarifo 407 evrov za MWh, za nižjo 255 evrov za MWh. Povprečne cene so različne, saj vključujejo podatek o razmerju posameznega kupca med višjo in nižjo tarifo. Gibljejo se med 331 in 353 evrov za MWh. Ko prištejemo še pomoč, so cene za količine, ki ustrezajo 100 odstotkom porabe iz leta 2021, od 212 do 225 evrov za MWh, kaže izračun.
Vstopni pogoj za to obliko pomoči je, da morajo biti cene elektrike (ali plina ali tehnološke pare) vsaj za 50 odstotkov višje od lanskih. Pomembno pa je, da subvencije veljajo za 100 odstotkov lanske porabe, ko je na nekatera podjetja še vedno močno vplivala koronakriza. Prihodnje leto imajo tako morda naročila za večji odjem, kar pa bi, ker za višek cene niso subvencionirane, podjetju dvignilo povprečno ceno elektrike.
Zadnje dni je iz vlade slišati, da bi lahko shemo pomoči še spreminjali. Golob je v torek dejal, da bo vlada, če bo Evropska komisija v prihodnje potrdila shemo katere druge članice, ki bi bila ugodnejša od slovenske, sledila ugodnejšim ukrepom. Sam sicer ne verjame, da se bo to zgodilo. Gospodarski minister Matjaž Han je v petek v Državnem zboru dejal, da so si prevedli nemški zakon in ga zdaj preučujejo.
Nemčija je, kot smo pisali, kapico za industrijo postavila pri 130 evrih za MWh, upoštevajoč pogoj 30-odstotnega zmanjšanja porabe. Pomoč začne veljati z marcem, država pa bo takrat za nazaj pokrila tudi strošek za januar in februar.
Borut Živulović/BOBO
Gospodarski minister Matjaž Han je v petek v Državnem zboru dejal, da so si prevedli nemški zakon in ga zdaj preučujejo. Največje evrsko gospodarstvo gospodarstvu obljublja ceno 130 evrov za MWh, a s pogojem 30-odstotnega zmanjšanja odjema.
Poziv podjetjem, naj sklenejo pogodbe
Po naših neuradnih podatkih imajo tako trgovci iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) kot tisti iz skupine Gen sklenjenih okoli 90 odstotkov pogodb za prihodnje leto, povprečna cena pa je v eni skupini 250, v drugi pa 277 evrov za MWh. To je cena brez subvencij. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da smo na dobri poti do cilja 200 evrov za MWh, kolikor po besedah Goloba gospodarstvo prenese.
Seveda pa povprečja zakrijejo ekstreme: nekatera podjetja imajo lahko precej nižjo, druga precej višjo ceno. Desetina podjetij pa očitno še nima sklenjenih pogodb za prihodnje leto, med njimi je verjetno veliko industrijskih. Energetska zbornica Slovenije (EZS) je v torek že drugič v zadnjih 10 dneh podjetja, ki tega še niso storila, pozvala, naj sklenejo pogodbe, in opozorila, da so cene za neupravičen odjem visoke (trenutno prek 600 evrov na MWh). Tudi premier Golob je dejal, da “z zaklepanjem ne bi čakal dlje kot dan ali dva”.
Infrastrukturni minister Bojan Kumer podjetjem svetuje, naj razmislijo o dolgoročnejšem zakupu elektrike. “Odjemalec, ki si želi predvidljivih pogojev, naj zakupi elektriko za več kot leto vnaprej in tako razprši tveganja. Lahko samo za del proizvodnje.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje