Iz Avstrije prihajajo spodbudne novice za našo plinsko oskrbo. Njen plinski operater in tudi največji trgovec OMV sklepata pogodbe za dodatne količine plina. To posredno vpliva tudi na varnost slovenske plinske oskrbe, saj povečuje likvidnost plinskih dobav, pravijo v Geoplinu. Slovenska vlada si za to, da bi bile dobave pline bolj varne in zanesljive, prizadeva za sklenitev sporazuma z Avstrijo o solidarnostni izmenjavi plina. A na avstrijskem pristojnem ministrstvu so za N1 povedali, da je o tem nekaj vprašanj še odprtih. Ker tveganje motenj v oskrbi ostaja, smo jih vprašali tudi, ali bodo slovenski trgovci v primeru črnega scenarija lahko dostopali do količin v najetih avstrijskih skladiščih.
Avstrija je v zadnjih mesecih sklenila nekaj poslov, ki povečujejo delež plinske oskrbe iz neruskih virov. Če je Gazprom v zadnjih letih zagotavljal 80 odstotkov uvoza plina, je zdaj ta delež pod 50 odstotki, je pred dnevi po poročanju Reutersa sporočila avstrijska vlada.
Avstrijski operater plinovodnega omrežja (AGGM) je nedavno sporočil, da je na razpisih zakupil 20 teravatnih ur plina, kar naj bi zadoščalo za dva zimska meseca porabe, pri čemer pa iz sporočila za javnost izhaja, da je nekaj teh količin iz ruskih virov.
Vse količine naj bi bile v skladiščih do prvega novembra. Zdaj so avstrijska skladišča 57-odstotno zapolnjena. OMV pa je nedavno zakupil 40 teravatnih ur kapacitet na plinovodih z zahoda ter sporočil, da je s tem odprl pot dobavam iz Norveške ter z italijanskega LNG terminala. Koliko plina iz teh virov imajo dejansko zakupljenega, niso navedli.
N1
Slovenija večino plina dobiva prek vzhodne dobavne poti iz Ukrajine prek avstrijskega vozlišča Baumgarten.
Geoplin: Dobro tudi za Slovenijo
To so dobre novice za nas, menijo v našem največjem plinskem trgovcu Geoplin. “Polnjenje strateških rezerv v Avstriji posredno vpliva na varnost oskrbe Slovenije, saj se povečuje likvidnost na avstrijski virtualni točki in omejuje tveganje za nastop morebitne kritične likvidnostne situacije na avstrijskem trgu zemeljskega plina.”
Kot je znano, Slovenija iz Avstrije dobi večino plina.
Geoplin je nedavno, kot smo že poročali, v Avstriji najel dodatne skladiščne kapacitete, zdaj so nam povedali, da so “v procesu polnjenja lastnih skladišč”. Koliko plina hranijo v tujini, ne povedo, češ da gre za poslovno skrivnost. Tako v Geoplinu kot v Plinovodih ves čas zagotavljajo, da je trenutno plinska oskrba slovenskih odjemalcev nemotena.
Evropska unija nam je v sklopu priprav na zimo kot eni redkih evropskih držav, ki nima lastnih plinskih skladišč, naložila, da moramo najeti skladišča in jih napolniti v deležu 15 odstotkov letne porabe (to je čez palec okoli 150 milijonov kubičnih metrov plina).
Slovenija si želi sporazuma z Avstrijci
A ruski viri še vedno predstavljajo pomemben delež dobav plina v Evropo in tudi Avstrijo ter prek nje k nam. Prekinitev teh dobav bi po nekaterih napovedih vseeno pomenila šok in možnost motenj v oskrbi, zato se celotna Evropska unija pripravlja tudi na ta, črni scenarij. Ker Slovenija nima lastnih plinskih skladišč, bi bila v primeru prekinitve rednih dobav precej odvisna od ravnanj Avstrije in Italije, pri katerih naši trgovci najemajo skladišča.
Medtem ko imamo z Italijo sporazum o solidarnostni izmenjavi plina, tega z Avstrijo še nimamo. Infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki je trenutno na dopustu, je julija dejal, da si prizadeva, da bi sporazum z Avstrijo podpisali do jeseni. Avstrijska ministrica Leonore Gewessler naj bi mu nedavno zagotovila, da bo te postopke pospešila.
Članice EU so se sicer že v okviru julijskega dogovora za varčevanje s plinom zavezale tudi, da “ne bodo sprejemale odločitev, ki bi ogrožale delovanje skupnega trga in zanesljivost oskrbe”. Sporazum pa bi verjetno pomenil dodatno zavezo k solidarnosti v kriznih razmerah.
Borut Živulović /BOBO
Kaj pravijo Avstrijci?
Avstrijska ministrica Gewessler je, kot smo pisali v članku Gazpromovo privijanje pipice draži plin, Geoplin povečuje skladišča v Avstriji, v zadnjem času morala avstrijski javnosti večkrat odgovarjati, ali bodo v primeru težav z oskrbo tuji najemniki avstrijskih skladišč lahko dostopali do plina. Med drugim je večkrat javno povedala, da bi bila prepoved izvoza v Slovenijo takojšnja težava, saj Slovenija nima svojih skladišč, a povsem jasnega odgovora ni dala.
Zato smo na ministrstvo, ki ga vodi, naslovili več vprašanj.
Avstrijsko ministrstvo za podnebje in energijo smo vprašali, kako bo njihov operater v primeru zmanjšanih oziroma nezadostnih dobav delil količine, ki bodo na voljo, ter ali obstaja možnost, da bi tujim najemnikom omejili dostop do količin v avstrijskih skladiščih.
“Tudi v primeru kakršnihkoli motenj v dobavi je skupen cilj Evropejcev, da se pogodbeni sporazumi spoštujejo, še posebej je to pomembno za zaščitene kategorije odjemalcev,” so za N1 pojasnili na avstrijskem ministrstvu in dodali, da trenutno ne kaže, da bi prišlo do redukcij v dobavah plina.
Na vprašanje, ali bo po njihovem solidarnostni sporazum s Slovenijo lahko sklenjen do jeseni, pa je ministrstvo za podnebje za N1 odgovorilo, da si želijo “čim prej” skleniti sporazume z vsemi sosednjimi državami. “Slovenska in avstrijska stran sta si izmenjali predloge, še vedno pa je nekaj odprtih vprašanj. Verjamemo pa, da je mogoče podpisati sporazum v jeseni,” so zapisali. Katera so odprta vprašanja, niso pojasnili.
Geoplinu soglasje za dobave z zahoda
Slovenski državni holding (SDH) je ta teden na skupščini Geoplinu dal soglasje za sklenitev posla z dobaviteljem z zahodne, italijanske smeri. Spomnimo, Slovenija je pred leti že dobivala plin iz Alžirije, ki je k nam prihajala iz Italije, a je Geoplin leta 2012 prekinil dolgoročno pogodbo. Kot so poročali mediji, je bila vzrok visoka cena. Zadnje čase se je omenjala možnost sklepanja nove pogodbe z Alžirci ali LNG terminalom v italijanskem Rovigu, ki je v lasti Katarcev.
A v Geoplinu pravijo, da dogovora s potencialnim partnerjem še ni. S kom točno se pogovarjajo in kako daleč so pogovori, ne povedo. Je pa direktorica Vanja Lombar nedavno na sestanku pri ministru za gospodarstvo Matjažu Hanu povedala, da bo za sklepanje novih dolgoročnih pogodbenih dogovorov potrebno tudi finančno zavarovanje, za kar bo Geoplin potreboval jamstvo države. V Geoplinu so nam pojasnili, da imajo trenutno zagotovljeno zadostno likvidnost za redno poslovanje. Jamstva države pa bodo potrebna pri zagotavljanju dolgoročne plinske oskrbe energetsko intenzivnih podjetij, menijo, in sicer za “dodatno diverzifikacijo nabavnih poti, nabavo plina, zakup transportnih poti, skladiščnih kapacitet ter morebitno oblikovanje državnih strateških rezerv zemeljskega plina”.
Menu Item
