Menu Item
Od novembra je najbolj znana kriptovaluta bitcoin izgubila skoraj 40 odstotkov, ob vstopu v drugi teden leta 2022 pa se je skoraj izrisal t. i. smrtni križ, kar je med vlagatelji zelo pesimističen znak. "Ali lahko to pomeni konec dolgoročne rasti ali gre le za kratkoročno korekcijo, ni mogoče napovedati," pravi Luka Gubo, upravljalec skladov pri Primorskih skladih.
Za vlagatelje v bitcoin v zadnjih tednih niso dobri časi. Vrednost najstarejše kriptovalute je v zadnjih dveh mesecih izgubila 40 odstotkov, na začetku tega tedna pa se je pri tehnični analizi 50-dnevno drseče povprečje močno približalo 200-dnevnemu in že skoraj izrisalo t. i. “smrtni križ” (ang. Death Cross).
Smrtni križ oziroma Death Cross se zgodi, ko 50-dnevno drseče povprečje na krivulji vrednosti zdrsne pod 200-dnevnega. Pri tehnični analizi je to zelo negativen znak. Tehnična analiza je ena od trgovalnih taktik. Je kombinacija domišljije in znanosti, ki na osnovi preteklega gibanja vrednosti skuša predvideti prihodnost. Analiza temelji na dveh temeljih: dejanskih informacijah, ki ugotavljajo, zakaj je cena, kakršna je, in tehničnem, ki se osredotoči samo na ceno.
“Ko se povprečji križata, pomeni, da se je trend potrjeno obrnil navzdol,” komentira Luka Gubo, upravljalec skladov pri Primorskih skladih, vendar temu ne pripisuje večjega pomena.
“Največja napaka je, ker vsi mislijo, da tehnična analiza nekaj napoveduje. Tehnična analiza je lahko uporabna, kdaj vstopiti in kdaj izstopiti iz trga. Mogoče so določeni indikatorji takšni, da imajo statistično verjetnost, in lahko naredite boljši donos kot sicer, vendar čisto nič ne napovedujejo,” dodaja Gubo in meni, da smrtni križ ni zanesljiv signal, ker načeloma zamuja. Temelji namreč na podatkih za nazaj in običajno zaostaja za ceno.
Z 69.000 strmoglavil pod 40.000 tisoč dolarjev
Bitcoin je 10. novembra dosegel rekordno vrednost pri približno 69 tisoč dolarjih (okoli 61 tisoč evrov), čez dva meseca pa je njegova vrednost padla pod 40.000 dolarjev (35 tisoč evrov).
Analitiki padec pripisujejo odločitvi ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki naj bi prej od pričakovanj dvignila obrestne mere, tudi banka Goldman Sachs za letos napoveduje zvišanje obrestnih mer. Ob tem naj bi na vrednost vplivali tudi nemiri v Kazahstanu, ki je pomembno središče za rudarjenje kriptovalut.
“Smrtni križ med vlagatelje vnaša nemir, ampak zaradi tega, ker ljudje ne razumejo, kako deluje. Večkrat se je namreč zgodilo, da sta se prekrižala, nato pa je šel trg navzgor,” o nekaterih nedavnih primerih pojava smrtnega križa pravi Gubo in poudari, da je za kriptotrg značilna velika volatilnost trga.
Tudi predsednik Bitcoin društva Slovenije Toni Čepon izpostavlja, da je kripto trg “še vedno zelo odvisen od novic in manipulacij.” “Vse tehnične analize lahko včasih pokažejo zobe in se odvijejo ravno v obratni smeri, kot bi pričakovali.
“Vsi so zelo navdušeni, ko vrednost kriptovalut raste, in na drugi strani postajajo panični, ko cene padajo. Ali lahko to za bitcoin pomeni konec dolgoročne rasti ali je le kratkoročna korekcija, ni mogoče napovedati,” dodaja Gubo.
Zadnji smrtni križi so bili nepomembni
V zadnjih dveh letih so se smrtni križi za bitcoin izkazali za nepomembne oziroma lažne preplahe, ki jim nista sledila večja razprodaja in padec vrednosti, so ugotavljali pri ameriški spletni strani Cointelegraph, ki se ukvarja s kriptovalutami. Marca 2020 se je vrednost bitcoina z 9.000 dolarjev (slabih 8.000 evrov) spustila na 4.000 (3.500), nato pa se je do konca leta dvignila skoraj na 29.000 dolarjev (25.500 evrov).
Tudi lanskega julija smrtni križ ni sprožil množičnih razprodaj bitcoina. Cena se je po tem novembra povzpela do trenutno rekordne vrednosti pri malo nad 69.000 dolarjev (približno 61 tisoč evrov).
Do zdaj so po smrtnem križu vedno sledile dobre novice, ki so vplivale na dvig vrednosti. Lanskega julija je sledila novica, da bo Amazon začel sprejemati kriptovalute, kar se je izkazalo za napačno, marca 2020 pa je ameriška centralna banka Federal Reserve objavila napoved bolj ohlapne denarne politike, da bi zajezila posledice, ki ga je povzročila pandemija covida-19.
“Zadnji “križ” je trend obrnil dokaj hitro, ker so se nekateri večji vlagatelji konkretno pripravili za nakup in pokupili kar lepo količino Bitcoina. Sledile so tudi pozitivne novice in stvar se je risala kar po znanem scenariju,” dodaja Čepon.
Pa tokrat? Napovedi Feda o morebitnem višanju obrestnih mer so poskrbele za zaskrbljenost med vlagatelji. Običajno so zaradi naraščajočih obrestnih mer bolj tvegane valute, kot je bitcoin, manj privlačne kot državne obveznice, ki ponujajo zajamčene donose.
Gibanje vrednosti bitcoina vpliva na vrednost celotnega trga kriptovalut. Ko izgublja bitcoin, izgubljajo tudi druge kriptovalute.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje