"V številnih državah, denimo v Avstriji in Italiji, ljudje računajo na dodatno plačo ob koncu leta. V nekaterih državah je to tudi obvezno, denimo na Portugalskem, v Španiji in Grčiji, je po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

"Predlagamo, da bi vsak zaposleni prejel dodatno izplačilo na sistematičen in predvidljiv način v višini polovice minimalne plače. Vemo, da ukrep ne pomeni razbremenitve v mednarodnih primerjavah, prinaša pa izboljšanje gmotnega položaja delavca," je dejal.

"Danes so do plačila za poslovno uspešnost upravičeni le v gospodarstvu, pa še tam je plačilo odvisno od uspešnosti in odločitve podjetja," je dejal minister.

To je izhodišče, sledi socialni dialog

Vlada tako zdaj predlaga uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, kar je trenutno 639 evrov neto.

Boštjančič je ob tem poudaril, da ne nameravajo delovati enostransko. Gre za izhodišče, ki ga bodo zdaj predebatirali s socialnimi partnerji. "Ključno je, da najdemo rešitev, ki bo dolgoročno vzdržna, in bo dala občutek, da je to skupen korak naprej, ne pa kaprica vlade, ki duši normirance," je dejal.

Kot smo poročali, so delodajalska združenja sporočila, da nasprotujejo predlogu obvezne božičnice, sindikati pa so idejo podprli.

Minister pravi, da si bodo prizadevali, da bi ukrep stopil v veljavo že letos.

"V proračunu je ali pa ni denarja"

Davčni prihodki države bi se zmanjšali za okoli 250 milijonov evrov, po poročanju Forbesa Slovenija kažejo izračuni ministrstva za finance. Izdatki bi se povečali za 118 milijonov evrov, saj bi božičnico izplačali tudi javnemu sektorju.

Na vprašanje, ali v proračunu je denar za ta božičnice za javni sektor, je minister dejal: "V proračunu je ali pa ni dovolj denarja. Proračun je kompleksna stvar. Zdaj bomo začeli intenziven dialog s sindikati in delodajalci, v tem kontekstu bomo obravnavali tudi ta predlog," je dejal minister.

Po navedbah Boštjančiča je to nekakšna kompenzacija za neuspel poskus obdavčitve premoženja, kateri naj bi po prvotnih napovedih koalicije sledila razbremenitev dela.

Pojasnil je še, da vlada s spremembo ne bi ukinila nagrade za poslovno uspešnost, bi se pa božičnica vštevala v znesek ugodnejše obdavčitve, ki velja za poslovno uspešnost (do višine plačila povprečne plače).

Spremembe za normirance

Poseg v sistem tako imenovanih normirancev medtem sledi spremembam, ki jih je sprejela ta vlada in so bile uveljavljene v začetku tega leta.

S 1. januarjem se je najvišja dovoljena meja za polne normirance znižala s 100 tisoč na 60 tisoč evrov letnih prihodkov. Zdaj vlada predlaga dvig zgornje meje letnih prihodkov za sodelovanje v sistemu normirancev na 120 tisoč evrov, torej še višje kot je bila do začetka tega leta, ter 50 tisoč evrov za popoldanske espeje.

Hkrati meja za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih odhodkov ostaja pri 60 tisoč evrih. "Nekdo, ki bi imel 120 tisoč evrov prihodkov, bo za prvih 60 tisoč evrov prihodkov obdavčen po 4-odstotni stopnji, za drugih 60 tisoč pa po 20-odstotni, kar povprečno davčno stopnjo postavlja pri 12 odstotkih," je dejal minister.

"Prag bi tako določili na način, da ne pride do trka izigravanj sistema in kaznovanja tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost preko sedanjih mej," je dejal.

Daljša doba za povratek v sistem

Nekoliko spremenjen bi bil zato tudi izstop iz sistema normirancev. je njegove navedbe povzela STA. Danes sistem omogoča, da je normiranec v letu, ko izstopi iz sistema, neomejen pri zgornji meji prihodkov. Lani je tako normiranec, ki je izstopil iz sistema, na pet milijonov prihodkov plačal samo 20-odstotni davek. Po novem bi bil zato davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih nad 120.000 evri, 35-odstoten.

Možnost povratka v sistem normirancev bi medtem, tako Boštjančič, z dveh let podaljšali na pet let. V določenih dejavnostih namreč zaznavajo hitre povratke, v vmesnem času pa "opravljanje poslovanja preko kakšnega znanca". "To sta dve zelo specifični anomaliji, ni jih veliko, nekateri pa to zelo dobro izkoriščajo," je utemeljil.

Dodal je, da si vlada želi širitve potenciala samostojnih podjetnikov.