Trump znova oster do evropskih zaveznikov: "Pojdite si po svojo nafto"

Predsednik ZDA Donald Trump je danes znova kritiziral evropske zaveznice, predvsem Združeno kraljestvo in Francijo, ker ne sodelujeta pri ameriških napadih na Iran. Državam, ki zaradi omejitve plovbe skozi Hormuško ožino ne morejo dobiti goriva, pa je sporočil, naj ga kupijo od ZDA, ali pa "gredo tja in si ga vzamejo same".

"Vsem tistim državam, ki zaradi Hormuške ožine ne morejo dobiti kerozina, kot je na primer Združeno kraljestvo, ki se ni hotelo vmešavati v obglavljenje Irana, imam naslednji predlog: prva možnost; kupite ga od ZDA, mi ga imamo v izobilju, in druga možnost; Končno zberite pogum, pojdite v ožino in si ga preprosto VZEMITE," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

"Naučiti se boste morali, kako se boriti sami, ZDA vam ne bodo več priskočile na pomoč, tako kot vi niste bili tu za nas. Iran je praktično uničen. Najtežje delo je že opravljeno. Sami si pojdite po nafto," je dodal.

Predsednik ZDA je v ločenem zapisu kritiziral tudi Francijo: "Francija ni dovolila, da bi letala, namenjena v Izrael in naložena z vojaško opremo, preletela francosko ozemlje. Francija je bila ZELO NEKORISTNA v zvezi z "iranskim klavcem", ki je bil uspešno odstranjen! ZDA si bodo to ZAPOMNILE!!!"

Rubio: ZDA bi lahko ponovno preučile vlogo Nata

Napetosti med ZDA in evropskimi zavezniki se tako nadaljujejo, potem ko je ameriški državni sekretar Marco Rubio v ponedeljek izjavil, da bi ZDA lahko zaradi omejene podpore zaveznic v vojni proti Iranu po konfliktu preučile vlogo zveze Nato.

Rubio je bil prav tako kritičen do zaveznic pri podpori ZDA, zlasti do Španije, ki je ameriškim silam med konfliktom na Bližnjem vzhodu prepovedala uporabo vojaških oporišč v Roti in Moronu za napade na Iran ter zaprla njen zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih.

Trump je od začetka napadov na Iran že večkrat izrazil nezadovoljstvo nad zahodnimi zaveznicami Nata, ki pri tem ne želijo sodelovati.

Zaradi pritiska Trumpa in rasti cene nafte so se številne države pridružile izjavi, ki jo je nedavno objavila britanska vlada, v kateri so izrazile pripravljenost "prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino". Vendar se s tem formalno niso zavezale pridružitvi katerikoli misiji na območju.

Rubio: Hormuška ožina se bo znova odprla na tak ali drugačen način

Rubio je sicer že v ponedeljek dejal, da se bo Hormuška ožina znova odprla na tak ali drugačen način. Kot je dejal za Al Džaziro, lahko Iran upošteva mednarodno pravo in dovoli prehod ladjam prek ožine, ali pa bo "koalicija držav iz vsega sveta in regije ob sodelovanju ZDA poskrbela, da se odpre". Podrobnosti o morebitnih ukrepih ni predstavil.

"Če se odločijo blokirati ožino, se bodo morali soočiti s pravimi posledicami, ne le s strani ZDA, ampak tudi držav v regiji in svetu," je dejal v pogovoru. Bi pa se z vprašanjem Hormuške ožine ukvarjali šele po dosegu ključnih ciljev vojaškega posredovanja, med katere je vštel uničenje iranskega letalstva in mornarice ter zmanjšanje lokacij za izstreljevanje raket. Te bi bilo po njegovih besedah mogoče doseči "v tednih, ne mesecih".

Iran po Trumpovih grožnjah tarča silovitih napadov, tudi na obrat za razsoljevanje

V napadih na iranski otok Kešm v strateško pomembni Hormuški ožini je bil zadet obrat za razsoljevanje vode, ki posledično ne deluje, so danes poročali iranski mediji, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP. Škode po poročanju iranske tiskovne agencije Isna ne bo mogoče v kratkem odpraviti.

Možnost napadov na obrate za razsoljevanje vode, kakršnih je ob obali Perzijskega zaliva več sto in so ključni za oskrbo tamkajšnjega prebivalstva z vodo, je v ponedeljek napovedal Trump, ki je v primeru odsotnosti dogovora in nadaljnje blokade Hormuške ožine zagrozil z napadi na iranske elektrarne, naftne vrtine in otok Harg, prek katerega poteka okoli 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Iran je sicer od razsoljevanja za zagotavljanje zalog vode precej manj odvisen kot zalivske države, kot so denimo Katar, Savdska Arabija in Bahrajn.

Iranske oblasti so danes potrdile še, da je bila v regiji Isfahan v osrednjem delu države zadeta lokacija, povezana z vojsko. "Informacije o obsegu škode ali številu smrtnih žrtev zaradi teh napadov trenutno niso na voljo," je dejal namestnik guvernerja regije Akbar Salehi.

Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal naj bi bilo v Isfahanu napadeno skladišče streliva.

V mestu Zanjan na severozahodu Irana pa je bilo v napadih po poročanju državnih medijev zadeto šiitsko versko središče, pri čemer naj bi bilo poškodovanih več poslopij, tudi mošeja. Pri tem naj bi bili ubiti najmanj trije ljudje, več je ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. O eksplozijah so danes poročali tudi iz prestolnice Teheran, kjer je prihajalo do izpadov oskrbe z elektriko.

V ameriško-izraelskem napadu je bilo danes zadeto tudi eno največjih iranskih farmacevtskih podjetij Tofigh Daru Research & Engineering Company, ki proizvaja anestetike in zdravila proti raku, je sporočila iranska vlada.

"Med napadi ZDA in sionističnega režima na civilna središča je bilo poškodovano eno največjih podjetij, ki proizvaja zdravila proti raku, anestetike in specializirana zdravila, poškodovana pa je bila tudi proizvodna linija za zdravila," je pojasnila vlada.

Hormuško ožino prečkale kitajske ladje

Hormuško ožino so danes medtem prečkale tri kitajske ladje, je sporočil Peking. "Po usklajevanju s pristojnimi stranmi so Hormuško ožino nedavno prečkala tri kitajska plovila. Pristojnim stranem izražamo hvaležnost za nudeno pomoč," je na novinarski konferenci dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva. Podrobnosti o ladjah ni predstavila, niti ni neposredno omenila Irana.

Glede na podatke spletnega sledilnika MarineTraffic je ladja CSCL Indian Ocean ožino prečkala v ponedeljek dopoldne, kmalu ji je sledila še ladja CSCL Arctic Ocean. Gre za zelo veliki kontejnerski ladji, ki pripadata kitajskemu državnemu velikanu Cosco.

Obe plovili sta Hormuško ožino prečkali blizu iranskega otoka Larak in sta na poti v Malezijo. Prehod iz Perzijskega zaliva sta skušali izvesti že v petek, a sta se temu na koncu odpovedali, podatke iz sledilnika še navaja AFP.

V Libanonu umrli izraelski vojaki in trije mirovniki misije Unifil

Izraelska vojska je danes sporočila, da so bili štirje njeni pripadniki ubiti v spopadih na jugu Libanona, kjer potekajo boji med Izraelom in oboroženim gibanjem Hezbolah. Huje ranjen je še en pripadnik izraelskih sil, težje poškodbe je utrpel tudi rezervist.

Indonezijske oblasti pa so danes potrdile smrt treh mirovnikov, ki so delovali v okviru mirovne misije ZN na jugu Libanona (Unifil). Ministrstvo za obrambo v Džakarti je sporočilo, da je bil v nedeljo ubit indonezijski vojak, več drugih pa je bilo ranjenih, nato sta bila v ponedeljek v drugem incidentu ubita dva vojaka, še dva pa sta bila hudo poškodovana.

Indonezijska vlada je izjavila, da misija Unifil preiskuje "natančen vzrok" incidenta. "Od vseh strani, vpletenih v spor, se pričakuje, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotovijo varnost mirovnega osebja," so poudarili. Preiskavo naj bi izvedla tudi izraelska vojska.

Mirovne sile ZN ob libanonsko-izraelski meji so se večkrat znašle v navzkrižnem ognju, potem ko so se v izraelsko-ameriški vojni proti Iranu ta mesec tudi v Libanonu ponovno vneli spopadi med Izraelom in proiranskim oboroženim gibanjem Hezbolah. Po zadnjih uradnih podatkih je izraelska ofenziva terjala 1.247 življenj, še več kot 3.600 je ranjenih.

Kac: Izrael bo tudi po koncu spopadov s Hezbolahom zasedal del južnega Libanona

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je medtem zatrdil, da bo izraelska vojska tudi po koncu spopadov s Hezbolahom zasedala dele ozemlja na jugu Libanona.

Kac je v video posnetku, ki ga je objavilo njegovo ministrstvo, dejal, da se bo izraelska vojska po koncu operacij zoper Hezbolah utrdila v tako imenovanem varnostnem območju znotraj Libanona in da bo "vzdrževala varnostni nadzor nad celotnim območjem do reke Litani", ki leži približno 30 kilometrov stran od libanonsko-izraelske meje, poroča AFP.

Ob tem je dejal, da bodo več kot 600.000 Libanoncem, ki so zaradi spopadov morali zapustiti svoje domove na tem območju, preprečili vrnitev, dokler ne bo zagotovljena varnost na severu Izraela. Dodal je, da bodo vse hiše v libanonskih vaseh ob meji porušene po vzoru Rafe in Beit Hanuna v Gazi, zato da bodo prebivalce na severu Izraela zavarovali pred grožnjami z obmejnih območij.

Iz Libanona so tudi danes poročali o napadu južno od prestolnice Bejrut, pri čemer je izraelska vojska prebivalce teh območij ponovno predhodno pozvala, naj se umaknejo, navaja AFP.

Italija ameriškim letalom ne dovoli uporabe vojaške baze na Siciliji

Po poročanju časnika Corriere della Sera je italijanski obrambni minister Guido Crosetto letalom iz ZDA pred nadaljevanjem poti na Bližnji vzhod zavrnil dovoljenje za uporabo vojaškega letališča Sigonella.

Crosetto je ZDA zavrnil dovoljenje, potem ko so italijanske oblasti izvedele za načrt leta, v skladu s katerim naj bi letala po pristanku v Sigonelli nadaljevala let proti Bližnjemu vzhodu, so viri navedli po poročanju časnika, ki ga povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

Poročanje so potrdili tudi viri blizu ministrstva v Rimu, še navaja Ansa.

Italija je bila po navedbah virov o načrtih ameriške vojske obveščena šele, ko so bila letala že v zraku. ZDA ob tem Rima niso predhodno zaprosile za dovoljenje ali obvestile italijanskih oblasti, za kakšno vrsto letov gre.

Francija z zahtevo izrednega zasedanja varnostnega sveta

Francija je zaradi incidentov v ponedeljek zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov. Pariz najostreje obsoja napade, v katerih so bili v nedeljo in ponedeljek ubiti trije pripadniki Unifila, je dejal zunanji minister Jean-Noël Barrot. Incidente je obsodila tudi Španija.

Tudi danes sicer o napadih poročajo tako iz Irana kot iz zalivskih držav. Po pisanju Al Džazire so silovite eksplozije odjeknile v Isfahanu in Teheranu, kjer so zaradi poškodbe na omrežju ostali brez elektrike. WSJ ob sklicevanju na predstavnika ZDA poroča, da so ameriške sile v Isfahanu izvedle obsežen napad na veliko skladišče streliva. Pri tem naj bi uporabile večje število bomb za uničevanje bunkerjev, od katerih vsaka tehta približno 900 kilogramov.

Medtem so gasilci v Dubaju gasili požar na krovu polno natovorjenega kuvajtskega tankerja, ki je bil tarča iranskega napada. Ogenj so uspešno ukrotili.

Izraelska vojska pripravljena na več tednov operacije v Iranu

Izraelska vojska je pripravljena vojaško operacijo v Iranu nadaljevati še več tednov, je danes na spletni novinarski konferenci zagotovil tiskovni predstavnik vojske podpolkovnik Nadav Šošani.

"Pripravljeni smo na nadaljevanje operacije v tednih, ki prihajajo." Dodal je, da ima vojska v ta namen izbrane cilje ter pripravljeno strelivo in vojake, da pa je vodstvo tisto, ki bo odločilo o poteku operacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem sta Kitajska in Pakistan predstavila načrt za končanje vojne v petih točkah. Načrt vključuje pozive k takojšnji prekinitvi sovražnosti, začetku mirovnih pogajanj, prenehanju napadov na civiliste in nevojaške cilje, kot so obrati za razsoljevanje vode in energetska infrastruktura, ter zavarovanju plovnih poti, da se omogoči prehod ladij skozi Hormuško ožino.

Državi sta potrdili zavezanost mirnemu reševanju sporov in pozvali sprte strani, naj se vzdržijo uporabe ali grožnje z uporabo sile med mirovnim procesom. Prav tako sta v načrtu izpostavili, da mora trajen mir temeljiti na spoštovanju Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava.