Menu Item
Inflacija v evrskem območju je junija dosegla rekordnih 8,6 odstotka in presegla napovedi analitikov. Podatek je dodatno sporočilo Evropski centralni banki (ECB), ki ta mesec po 11 letih dviguje ključne obrestne mere za 0,25 odstotka, da bo za zajezitev vse širše rasti cen potrebno odločnejše ukrepanje. Centralna banka je sicer že prejšnji mesec namignila, da obstaja možnost za dodatni polodstotni dvig septembra. Kako bomo mi občutili zasuk v denarni politiki Frankfurta?
Junija so bila cene v evrskem območju na letni ravni višje za 8,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od pričakovanj analitikov, ki jih zbira poslovni portal Bloomberg. Gre za rekordno inflacijo, poročajo tuji mediji.
Kot smo pisali včeraj, je bila v Sloveniji primerljiva stopnja inflacije junija pri 10,8 odstotka. Glede na maj so se cene povišale za 2,7 odstotka, kar je največja mesečna sprememba od poosamosvojitvenega obdobja, k dvigu pa je močno prispeval iztek državnih pomoči, ki so zniževale zneske na položnicah za elektriko. Dražila pa sta se tudi gorivo in hrana, predvsem izdelki iz žit in meso.
Neugoden podatek o rekordni inflaciji, za katero je tudi predsednica ECB Christine Lagarde v zadnjem času večkrat dejala, da bo ostala povišana dlje časa kot so še nedolgo nazaj ocenjevali, je lahko dodaten pritisk na ECB, ki bo ta mesec odločala o dvigu obrestnih mer. Obrestna mera, ki jo centralna banka zaračunava komercialnim bankam za vloge, bo ostala negativna (pri –0,25 odstotka), obrestna mera, po kateri jim posoja denar, pa bo pri 0,75 odstotka. Že septembra pa bi ECB lahko sprejela odločitev o novem, polodstotnem dvigu. S tem bi ECB dokončno izšla iz polja negativnih obrestnih mer, polodstotni dvig pa bi bil najvišji po letu 2000.
Kaj bo prinesel dvig obrestnih mer?
Že sama napoved dviga obrestnih mer je v zadnjih mesecih podražila bančna posojila, dvig bo prinesel tudi zvišanje obroka za posojila s spremenljivo obrestno mero. Ali bo dvig dejansko umiril tudi rast cen, bo odvisno predvsem od tega, kako se bodo višje cene življenjskih potrebščin prelivale v višje plače. Kot vidimo, se po vsej Evropi vrstijo zahteve delavcev in sindikatov, tako da se po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka dvig cen že jasno odraža tudi v pritiskih na dvig plač.
“Inflacija se žal že vgrajuje v pričakovanja, kar lahko vodi v nov krog povečevanj cen. To so razlogi, zaradi katerih menim, da bomo v naslednjih letih živeli z višjimi stopnjami inflacije, kot jih trenutno napoveduje ECB. Si pa seveda želim, da bi tokrat ECB imela prav,” nam je dejal. Več tukaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje