Menu Item
Med podjetji narašča nezadovoljstvo glede cen elektrike za prihodnje leto, saj tudi po vladnem posegu ponudbe trgovcev ostajajo relativno visoke: po zadnjih podatkih se premikajo proti 500 evrov za megavatno uro. Na ministrstvih za gospodarstvo in delo medtem usklajujejo zadnje podrobnosti predloga interventnega zakona, ki prinaša subvencije za podjetja in naj bi bil sprejet v ponedeljek. A delodajalci v pismu premierju Robertu Golobu navajajo, da predloga ne podpirajo. Sami predlagajo cenovno zavoro pri 180 evrih za megavatno uro.
Podjetja mesec dni pred koncem leta sklepajo pogodbe za električno energijo za prihodnje leto, pri čemer pa se poraja visoka stopnja nezadovoljstva s ponujenimi cenami, ki se še vedno gibljejo okoli 470 evrov za MWh za višjo tarifo. Prejšnjo sredo je vlada Roberta Goloba na pritožbe podjetij o visokih cenah odgovorila z uredbo, ki trgovcem določa formulo za izračun ponudbene cene elektrike za podjetja ter omejuje maržo, hkrati pa jim nalaga, da morajo dati ponudbo vsakemu podjetju, ki pošlje povpraševanje. A v podjetjih opažajo, da se je s tem ponudbena cena znižala le za nekaj odstotkov.
“Uredba žal ni dosegla svojega namena,” v skupnem stališču, poslanem predsedniku vlade Golobu, zapišejo predstavniki delodajalske zbornice. “Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so še vedno bistveno višje, kot je bilo izračunano v modelih, ki so tvorili osnovo za oblikovanje vrst pomoči. Hkrati so tudi višje, kot jih dosegajo oziroma po katerih zaklepajo pogodbe konkurenti v tujini. Tistim podjetjem, ki imajo že opravljene delne zakupe oz. imajo krovne pogodbe, pa ponudniki ponudbe po uredbi ne želijo posredovati.”
Še vedno dve tretjini podjetij brez pogodbe?
V Petrolu so nam prejšnji ponedeljek dejali, da opažajo “nadpovprečno povpraševanje” za sklepanje pogodb za dobavo električne energije, posledično se povečuje tudi število sklenjenih pogodb. Dodali so, da imajo zakupljen že večji del portfelja elektrike za industrijske odjemalce.
Tako v podjetju Hrvatska elektroprivreda (HEP), ki ima 10,5-odstoten delež na trgu elektrike za poslovne odjemalce, kot v Gen-I, ki je s 15,6 odstotka tržnega deleža največji ponudnik za podjetja, pa so nam v petek dejali, da pošiljajo ponudbe, na vprašanja o učinkih vladne uredbe pa za zdaj ne odgovarjajo. V HEP so nam dejali, da jim vladna uredba nalaga obilico dela in povzroča “veliko preobremenjenost”, iz česar sklepamo, da je podjetij, ki pogodbe nimajo, še veliko.
Po nekaterih podatkih iz gospodarstva pa naj bi bilo še vedno več kot pol podjetij brez pogodbe – trgovci pa naj bi jim postavljali roke, do kdaj se morajo odločiti.
Pomoči v ponedeljek na vladi
Ministrstvi za gospodarstvo in delo medtem pilita zadnje podrobnosti interventnega zakona o pomočeh gospodarstvu, ki bi podjetjem povrnili del stroška. Gre za obsežno, 1,2-milijardno shemo subvencij za podjetja, ki bi se jim strošek elektrike glede na referenčno leto 2021 dvignil za vsaj 50 odstotkov. Pomoči prihajajo z mnogimi drugimi pogoji, ki smo jih podrobno opisali v članku Vlada o milijardnem svežnju pomoči za podjetja: komu in v katerem primeru?.
Učinki pomoči na cene so različni: medtem ko na resornih ministrstvih pravijo, da si bodo nekatera podjetja ceno znižala celo na 130 evrov za MWh, cehovska združenja opozarjajo, da bodo cene za njihove člane še vedno visoke. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je denimo sporočila, da bodo njeni člani še vedno plačevali med 280 in 320 evrov za MWh, kar je po oceni zbornice nevzdržno.
V petek so vladni predstavniki predlog predstavili Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), ki pa je imel nekaj pripomb. Glavna se nanaša na samo obliko tako imenovanih navadnih pomoči (do 2 milijona evrov), ki naj bi bile relevantne za veliko večino podjetij: vlada predvideva prijavo prek digitalne aplikacije agencije Spirit in prvo izplačilo ob koncu marca, delodajalci pa predlagajo, da se uvede regulacija cen. Predlagali so še druge spremembe, med drugim nasprotujejo pogojevanju pomoči z naložbami v zeleni prehod. Sindikati pa so predlagali dividendno prepoved za prejemnike pomoči. Dodajmo, da je pomembna neznanka v zakonu najvišja višina cene električne energije, ki jo bo država še subvencionirala.
Po informacijah N1 sta ministrstvi za delo in gospodarstvo nekatere pripombe z ESS upoštevali, ni pa znano, katere. Predlog zakona naj bi bil še v ponedeljek sprejet na vladni dopisni seji.
Kaj predlagajo delodajalci?
Delodajalci pa so tudi v pozivu Golobu pozvali vlado, da malim in srednje velikim podjetjem postavijo tako imenovano cenovno zavoro (Preisbremse) pri 180 evrov za MWh, ki jo omogoča nabor ukrepov Evropske komisije.
Večja podjetja pa bi lahko po predlogu delodajalcev koristila pomoč za zmanjšanje gospodarske uspešnosti, pri čemer združenja vlado pozivajo, da pomoč čim prej priglasi pri Evropski komisiji. “Priglasitev bo zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala angažma najvišjega vrha slovenske vlade.”
Udarec za konkurenčnost
Zakaj podjetja oklevajo? Kot je razumeti, takih cen vsa ne bodo mogla prenesti v končne cene, ne da bi se s tem zmanjšala njihova konkurenčnost. Nekatere druge države so cene znižale bolj, je argument cehovskih združenj.
Nemčija je kapico za industrijo postavila pri 130 evrih za MWh, upoštevajoč pogoj 30-odstotnega zmanjšanja porabe. Pomoč začne veljati z marcem, država pa bo takrat za nazaj pokrila tudi strošek za januar in februar. Shema bo veljala do aprila 2024. Hrvaška pa je z oktobrom po podatkih inštituta Bruegel cene za industrijo omejila na od 180 do 230 evrov za MWh, odvisno od porabe.
“Zelo me skrbi, kako bomo preživeli. Neko podjetje mi je reklo, da ima ceno z vključeno pomočjo 260 evrov, hrvaški konkurent pa 110 evrov na MWh in me vprašalo, kako naj bo konkurenčno,” je prejšnji teden dejala direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal.
V TZS pa so opozorili tudi na problem zagotavljanja likvidnosti. “Povečanje cen je več kot 400-odstotno in mnoga srednja pa tudi velika podjetja tako velikih stroškovnih dvigov brez znatne pomoči ne bodo mogla prenesti, ogrožena pa bo tudi njihova likvidnost,” so v petek v komentarju vladnega predloga pomoči opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer se zavzemajo za predplačila državnih pomoči.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje