Menu Item
Članice EU so potrdile prepoved vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem od leta 2035. Še naprej bo sicer dovoljena prodaja tovrstnih vozil pod pogojem, da jih bodo poganjala sintetična goriva. Evropski parlament je uredbo potrdil že februarja, tako da bo po objavi v uradnem listu začela veljati. Ministri za energetiko pa so danes dosegli tudi politični dogovor o podaljšanju uredbe o zmanjšanju porabe plina do konca marca 2024.
Ministri za energetiko so potrdili uredbo, s katero bo od leta 2035 prepovedana prodaja novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Še naprej bo sicer dovoljena prodaja tovrstnih vozil pod pogojem, da jih bodo poganjala sintetična goriva. S tem je podporo pogojevala Nemčija, ki je danes glasovala za uredbo.
Uredba določa cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in 50-odstotnega zmanjšanja emisij za nove kombije z letom 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. Glavni cilj dogovora pa je 100-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije z letom 2035. Od tedaj v EU ne bo mogoče prodajati novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem.
Leta 2026 bo komisija v skladu z uredbo podrobno ocenila napredek pri doseganju cilja 100-odstotnega zmanjšanja emisij. Pregled bo upošteval tehnološki razvoj, tudi glede tehnologij na področju priključnih hibridov. Pri prepovedi prodaje vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem bo veljala izjema za vozila, ki jih bodo poganjala sintetična goriva. Kot so sporočili s Sveta EU, bo Evropska komisija predstavila predlog glede registracije vozil na ogljično nevtralna goriva po letu 2035.
Komisija je ob potrditvi podala izjavo, v kateri se je zavezala, da bo takoj po sprejetju uredbe podala izvedbeno uredbo za homologacijo tovrstnih vozil. S tem namerava vzpostaviti stroge postopke homologacije vozil, ki jih poganjajo obnovljiva goriva nebiološkega izvora. Vozila tako na primer ne bo mogoče zagnati, če v njem ne bo sintetičnega goriva.
Po posvetovanju z deležniki pa bo predvidoma jeseni letos predstavila še delegirani akt, v katerem bo opredeljeno, kako bi lahko sintetična goriva v luči danes potrjene uredbe prispevala k doseganju ciljev zmanjšanja izpustov CO2.
Izjema za sintetična goriva je bila zahteva Nemčije, ki je skupaj s še nekaj državami članicami blokirala dokončno potrditev uredbe. V soboto sta nato Berlin in Bruselj dosegla dogovor, ki so ga v ponedeljek podprli namestniki stalnih predstavnikov držav članic.
Danes pa je uredbo potrdil še Svet EU v sestavi ministrov za energetiko. Večina držav, tudi Slovenija, je glasovala za. Italija, Romunija in Bolgarija so se glasovanja vzdržale, Poljska pa je glasovala proti. Evropski parlament je uredbo potrdil že februarja, tako da bo po objavi v uradnem listu začela veljati.
“Z današnjim končnim glasovanjem v Svetu EU je unija naredila pomemben korak k mobilnosti z ničelnimi izpusti. Smer je jasna: leta 2035 novi avtomobili in kombiji ne bodo smeli imeti izpustov,” je ob potrditvi na Twitterju zapisal izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans.
With @EUCouncil’s final vote today the EU has taken an important step towards zero-emission mobility.
— Frans Timmermans (@TimmermansEU) March 28, 2023
The direction is clear: in 2035 new cars and vans must have zero emissions. It brings a big contribution to climate neutrality by 2050 and is a key part of the #EUGreenDeal.
Dogovor o zmanjšanju porabe plina
Ministri za energetiko so danes dosegli politični dogovor o podaljšanju uredbe o zmanjšanju porabe plina do konca marca 2024. Pri tem bo za Slovenijo, ki namerava pri daljinskem ogrevanju v Ljubljani premog v veliki meri zamenjati s plinom, veljala izjema. Podaljšanje bodo zdaj članice potrdile po pisnem postopku.
Ministri članic za energetiko, med njimi slovenski minister Bojan Kumer, so se dogovorili o podaljšanju uredbe o zmanjšanju porabe plina, ki ga je pretekli teden predlagala Evropska komisija. Prvotna uredba je bila sprejeta avgusta lani in predvideva prostovoljno 15-odstotno zmanjšanje porabe zemeljskega plina med 1. avgustom 2022 in 31. marcem 2023. V skladu z današnjim dogovorom bodo skušale med 1. aprilom letos in 31. marcem prihodnje leto porabo zmanjšati za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina v obdobju med 1. aprilom 2017 in 31. marcem 2022. Gre za prostovoljno zmanjšanje, uredba pa omogoča tudi uvedbo obveznega.
Dogovor ministrov Sloveniji omogoča izjemo, ker bo v skladu s podnebnimi cilji pri daljinskem ogrevanju v Ljubljani premog v veliki meri nadomestila s plinom. “Dosežena izjema je za nas izrednega pomena,” je ob robu zasedanja dejal minister Kumer, ki je podprl podaljšanje uredbe. Brez izjeme bi se namreč izničil ves prihranek plina med avgustom lani in marcem letos, ki je v Sloveniji znašal nekaj manj kot 14 odstotkov glede na petletno povprečje. Še več, poraba bi se glede na petletno povprečje povečala za približno 18 odstotkov, je pojasnil.
Julija lani so se članice Evropske unije zaradi zmanjšanja ruskih dobav in posledičnih skrbi, povezanih z varnostjo plinske oskrbe Evrope, zavezale k 15-odstotnemu zmanjšanju porabe plina na podlagi povprečne porabe zadnjih petih let (med letoma 2017 in 2021). Zaveza, ki jo izvajamo že osmi mesec, je prostovoljna, a z možnostjo pretvorbe v obvezujoč ukrep, če bi se izkazalo, da je to potrebno. Večina članic je to sicer dosegla, Slovenija pa je bila ena od šestih članic, ki ji to ni uspelo. Od avgusta do konca januarja je porabo zmanjšala za 14,2 odstotka, kar je manj od evropskega povprečja (19,2 odstotka) in 0,8 odstotne točke manj od cilja.
Zmanjšanje porabe plina je bil eden v vrsti lani sprejetih ukrepov na ravni EU, namenjenih soočanju z visokimi cenami energentov. V EU se je poraba med avgustom lani in januarjem letos zmanjšala za 19,3 odstotka, je povedala švedska ministrica za energijo Ebba Busch.
“Nadaljnje zmanjševanje porabe plina za 15 odstotkov je potrebno za to, da bi dosegli cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč plina, ki je ključnega pomena za varnost oskrbe in preprečitev morebitnega pomanjkanja v prihodnji zimi,” je poudarila ministrica.
Kumer spremembo pozdravlja
Po vrsti izrednih ukrepov v lanskem letu pa se zdaj unija loteva bolj strukturne reforme delovanja trga elektrike, o kateri so danes ministri opravili prvo razpravo. Po Kumrovih besedah gre predlog v pravo smer.
“Zaenkrat pozdravljamo smer, ki jo je Evropska komisija ubrala. Uredba gre v pravo smer, kar pomeni, da zmanjšuje vpliv plina na končne cene električne energije, še posebej na kratkoročnih trgih,” je ob prihodu na zasedanje povedal Kumer.
Je pa uredbo po njegovih besedah še vedno mogoče izboljšati, da bo manj nihanja cen ob morebitnih turbulentnih časih. Poudaril je, da nihanje ni posledica obnašanja trgov, ampak delovanja špekulantov. Slovenija si bo pri reformi zasnove delovanja trga elektrike prizadevala za več varovalk, ki bi to preprečevale.
Po navedbah evropske komisarke za energijo Kadri Simson bi s 15-odstotnim zmanjšanjem do 1. aprila 2024 lahko prihranili 60 milijard kubičnih metrov plina.
Simson je povedala, da so splošna usmeritev in glavni sestavni deli predloga reforme, ki ga je komisija predstavila sredi meseca, na današnjem zasedanju prejeli široko podporo. Upa, da bodo nova pravila v veljavi pred prihodnjo zimo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje