Dober teden pred koncem osemmesečnega obdobja varčevanja s plinom v Evropski uniji, ki članicam zapoveduje 15-odstotno zmanjšanje porabe, Evropska komisija predlaga, da bi ukrep podaljšali za eno leto. Slovenija pa si želi, da bi iz enačbe izvzeli novo ljubljansko plinsko enoto.
Julija lani so se članice Evropske unije zaradi zmanjšanja ruskih dobav in posledičnih skrbi, povezanih z varnostjo plinske oskrbe Evrope, zavezale k 15-odstotnemu zmanjšanju porabe plina na podlagi povprečne porabe zadnjih petih let (med letoma 2017 in 2021). Zaveza, ki jo izvajamo že osmi mesec, je prostovoljna, a z možnostjo pretvorbe v obvezujoč ukrep, če bi se izkazalo, da je to potrebno.
Zahvaljujoč vremenu in učinku visokih cen, ki so ohromile evropsko energetsko intenzivno industrijo, je večina članic cilj dosegla, Slovenija pa je bila ena od šestih članic, ki ji to ni uspelo. Od avgusta do konca januarja je porabo zmanjšala za 14,2 odstotka, kar je manj od evropskega povprečja (19,2 odstotka) in 0,8 odstotne točke manj od cilja. Do 16. marca je bila po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in podjetja Plinovodi slovenska poraba manjša za 13 odstotkov, kar je dve odstotni točki manj od cilja.
V prvih petih mesecih poleg Slovenije še pet držav ni doseglo cilja: Irska, Španija in Poljska so zmanjšale porabo, a ne dovolj (za 0,3, 13 oziroma 14,9 odstotka), Slovaška in Malta pa sta porabo celo povečali (za 4,6 oziroma 12,1 odstotka). Slovaška sicer trdi, da so Eurostatovi podatki napačni, zato trenutno poteka revizija.
Evropa je kljub temu zimo prestala brez prisilnega zmanjševanja porabe plina. A v Bruslju ugotavljajo, da Evropa še ni na varni strani, Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozarja, da bi pod določenimi pogoji prihodnjo zimo še vedno lahko primanjkovalo plina. Tako je Evropska komisija v ponedeljek uradno predlagala, da bi ukrep varčevanja podaljšali še za leto dni. Države bi poskušale porabo zmanjšati za 15 odstotkov glede na povprečje zadnjih petih let (od prvega aprila 2017 do 31. marca 2022). To naj bi olajšalo prizadevanja, da do novembra 90-odstotno napolnimo plinska skladišča.
Kmalu začetek poskusnega obratovanja
Slovenija pa ima težavo. Energetika Ljubljana je lani jeseni zaključila gradnjo plinsko-parne enote, s katero želi premog, ki ga uvaža iz Indonezije, večinsko nadomestiti z ekološko bolj sprejemljivim plinom. A ta enota bo skupno slovensko porabo plina povečala za 15 odstotkov.
Ljubljanski župan Zoran Janković je sprva enoto želel zagnati že lani, kljub temu da je imela Ljubljana naročeno še za eno kurilno sezono premoga. Kasneje se je Energetika Ljubljana odločila, da se bodo gospodinjstva v prestolnici še eno sezono ogrevala na premog, biomaso in kurilno olje, zagon plinsko-parne enote pa se je zamaknil v to leto.
Zdaj so že izvedli hladne preizkuse na izgrajenih delih, vroče pa načrtujejo v prihodnjem mesecu. Sledi začetek poskusnega obratovanja.
Ministrstvo lobira v Bruslju
Energetika Ljubljana računa, da bo v prihodnji ogrevalni sezoni nova enota že polno obratovala, kar pa je težava z vidika prizadevanj za varčevanje s plinom. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer jasno povedo: brez posebne obravnave Energetike je prostovoljno izpolnjevanje obvez za 15-odstotno zmanjšanje porabe plina skoraj nemogoče. Kaj natančno bi se zgodilo, če Slovenija zavez ne bi izpolnila, ni jasno.
V Energetiki Ljubljana menijo, da ne smemo slediti le cilju varčevanja s plinom in da je za zeleni prehod ključni cilj razogljičenje proizvodnih virov toplote in elektrike. Temu, kot pravijo, z umikanjem premoga sledi tudi Energetika. “Večino premoga bo zamenjal plin, ki po vseh kriterijih velja za tehnično in okoljsko učinkovit energent za prehod v nizkoogljično družbo. Preostanek premoga bomo umikali s povečanjem rabe lesne biomase.”
Na ministrstvu si prizadevajo, da bi ljubljansko enoto izvzeli iz enačbe. Menijo namreč, da ukrepi Komisije ne smejo kaznovati držav za njihov trud v procesu razogljičenja, saj tudi v Sloveniji zemeljski plin predstavlja okolju prijaznejši alternativni vir premogu. Kot pravijo, predlog uredbe trenutno obravnavajo v okviru delovnih skupin Sveta EU, Slovenija pa aktivno pojasnjuje predmetno situacijo Evropski komisiji. V primeru podaljšanja uredbe naša država pričakuje “primeren pristop”.
Priprave na zimo
Če bo ta okoliščina upoštevana, bo Slovenija podprla nadaljnje varčevanje, pravijo na ministrstvu, saj ocenjujejo, da glede na razvoj trga utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) plinska oskrba EU v primeru zaostrenih zimskih razmer še ni stabilna. Poleg tega okoli petino LNG v EU še vedno dobavljajo Rusi – evropska komisarka Kadri Simson je nedavno članice pozvala, naj ne sklepajo novih pogodb.
Kot je znano, je dolgoletni glavni dobavitelj plina, ruski Gazprom, konec lanskega leta prekinil dobave našemu največjemu plinskemu trgovcu Geoplinu. Od 1. januarja v Slovenijo teče alžirski plin. Geoplin, pogodbeni partner alžirskega Sonatracha, količin ne razkriva, neuradno pa ta vir pokriva približno tretjino naših letnih potreb (upoštevajoč še predvideno porabo Energetike Ljubljana, pa okoli četrtino).
Vlada je lani napovedala, da si bo prizadevala za povečanje količin iz Alžirije, v Geoplinu pa so nam februarja dejali še, da potekajo tudi aktivnosti za nadaljnjo diverzifikacijo dobavnih virov in poti zemeljskega plina. V trgovski družbi pravijo, da smo na varni strani, dokler bo evropski plinski trg deloval. Trenutno so razmere relativno ugodne. Cene na avstrijskem plinskem vozlišču (CEGH) se zadnji teden gibljejo med 40 in 50 evrov za megavatno uro (MWh). Cene odražajo zmanjšanje povpraševanja – med drugim zaradi pomladnih temperatur – ter veliko ponudbo LNG.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
