Pošta Slovenije, ki jo od lanske pomladi vodi član SDS Tomaž Kokot, je pravkar zvišala cene poštnih storitev. Pošiljanje navadnega pisma znotraj države se je v dobrem letu dni podražilo za 35 odstotkov. Pošiljanje priporočenega pisma v tujino se je z avgustom podražilo s 6,3 na 7,22 evra, pri čemer bode v oči primerjava s tujino: avstrijska in nemška pošta za enako storitev zaračunata okoli 4,6 evra. V podjetju pravijo, da je vsaka podražitev utemeljena z zvišanjem stroškov, a lani so tudi močno povečali dobiček. Kakovost storitev na drugi strani ponekod ne dosega postavljenih standardov.
Pošta Slovenije je z avgustom podražila univerzalne storitve za standardna in navadna pisma, dopisnico, tiskovine, priporočena in vrednostna pisma ter pakete v notranjem in mednarodnem prometu. Kot pravijo, je razlog v tem, da cena storitve ni več pokrivala stroškov: zvišali so se stroški energentov, prevozov, dela. Na drugi strani pa upada povpraševanje po storitvah klasične pisne korespondence, pravijo v podjetju in dodajajo, da so pred podražitvijo pridobili soglasje regulatorja, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS).
Generalni direktor Pošte je od lanskega aprila Tomaž Kokot, član SDS, nad katerim pa vse od imenovanja visi sum nepravilnosti, saj domnevno ni izpolnjeval pogoja petih let vodstvenih izkušenj. Kot smo razkrili na N1, je revizija, ki jo je naročil Slovenski državni holding (SDH) in so jo junija obravnavali nadzorniki Pošte, ugotovila, da nadzorni svet Pošte Slovenije ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ko ga je imenoval za generalnega direktorja, sporno pa naj bi bilo prav Kokotovo pomanjkanje vodstvenih izkušenj. SDH je nedavno zamenjal večino nadzornikov Pošte, kmalu bi lahko sledila tudi menjava Kokota.
Žiga Živulović jr./BOBO
V letu dni za tretjino višja cena
Pošta Slovenije je poštne storitve občutno podražila že lansko poletje, ko je na podlagi spremenjenega akta AKOS o kakovosti storitev uvedla dvonivojsko storitev – prednostne in neprednostne pošiljke. Storitve, kot smo jih poznali do takrat, so postale prednostne, uvedli pa so še manj kakovostne neprednostne storitve po nižji ceni (ki pa je bila še vedno višja od prej veljavne enotne cene).
Konkreten primer: standardno pismo je junija lani stalo 0,55 evra, mesec dni kasneje pa je Pošta nato prešla na dvojni cenik – prednostno standardno pismo je od takrat stalo 0,67 evra, neprednostno pa 0,62 evra. S 1. avgustom letos se je cena prednostnega ponovno zvišala na 0,74 evra, neprednostnega pa na 0,69 evra. Ista storitev (prednostno standardno pismo) se je torej od lanskega junija do zdaj podražila za 35 odstotkov.
Enako razdelitev na prednostno in neprednostno kategorijo je Pošta Slovenije uvedla za navadno pismo, dopisnico, priporočeno pismo, vrednostno pismo ter pošiljke za slepe in slabovidne.
Pri nas cena 7,2 evra, v Avstriji 4,6 evra
Podražili so tudi pošiljke v tujino. Priporočeno pismo teže do 20 gramov, ki ga želi stranka poslati v tujino, se je podražilo s 6,3 na 7,22 evra. Zakaj? “Cene storitev v mednarodnem prometu so stroškovno naravnane in odražajo dejanske stroške, ki jih ima Pošta Slovenije s sprejemom pošiljk, transportom do izmenjalne pošte, usmerjanjem in pripravo pošiljk na izmenjalni pošti, transportom pošiljk do namembnih pošt in terminalnimi stroški, to je stroški dostave v posamezni naslovni državi,” pravijo v podjetju.
A primerjava cen različnih pošt pokaže, da je v Avstriji cena primerljive storitve 4,65 evra, nekaj takega tudi v Nemčiji. Francoska pošta za to storitev računa 6,15 evra. Na vprašanje, zakaj taka razlika v ceni, nam na Pošti niso neposredno odgovorili. So pa zavrnili trditev, da je naša Pošta v tem segmentu med najdražjimi v Evropi – z navedbo raziskave, ki kaže, da je v segmentu mednarodnih pošiljk za 25 odstotkov dražja od evropskega povprečja. “Glede na raziskavo, ki jo vsakoletno pripravlja Deutsche Post, ima Pošta Slovenije v notranjem prometu cene nižje za okoli 47 odstotkov od povprečne cene v državah EU, medtem ko so cene v mednarodnem prometu za okoli 25 odstotkov višje od povprečnih cen v državah EU. Višje cene v mednarodnem prometu imajo na primer Danska, Italija, Portugalska, Norveška, Švedska,” so zapisali v odgovoru.
Kaj za ta denar dobimo?
Prvo vprašanje, ki se ob tako visokih podražitvah postavi, je, ali za več denarja dobimo boljšo storitev. Leta 2020 sprejeti splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, s katerim je AKOS tudi vpeljal sistem dvonivojske kakovosti poštnih storitev, je kot osrednji kriterij kakovosti prenosa pošiljk postavil čas dostave.
Za dražje prednostne pošiljke mora pošta v enem mesecu vsaj 95 odstotkov pošiljk prenesti v enem delovnem dnevu, vsaj 99,5 odstotka v dveh in 100 odstotkov pošiljk v treh delovnih dneh. Pošta tega standarda lani ni povsem dosegla: v prvem dnevu je prenesla 90 odstotkov prednostnih pošiljk, izhaja iz letnega poročila. Pri neprednostnih pošiljkah je dosegla standard, ki ji zapoveduje, da mora 99 odstotkov pošiljk prenesti v treh dneh. Pri paketih je bila nadpovprečna, saj je 99 odstotkov paketov prenesla v dveh delovnih dneh. Pošta meritve kakovosti redno objavlja tudi na spletni strani: podatki za junij kažejo, da je v tistem mesecu dosegla standard.
Kar zadeva mednarodne pošiljke, Pošta Slovenije v letnem poročilu povzema rezultate merjenja kakovosti pošt v sistemu UNEX, ki ga izvaja belgijski International Post Corporation. Standardi kakovosti so predpisani s poštno direktivo Evropske unije in so naslednji: 85 odstotkov pošiljk mora biti dostavljenih v treh in 97 odstotkov v petih delovnih dneh. Merjenje poteka od oddaje pošiljke v eni do njene vročitve v drugi državi.
Pošta Slovenije in njeni mednarodni partnerji so imeli lani precej slabše rezultate: 54,1 odstotka pisemskih pošiljk, ki so bile oddane v prenos v Sloveniji in dostavljene v tujini, so naslovniki prejeli v treh delovnih dneh, 74,4 odstotka pa v petih delovnih dneh. Podoben delež je tudi v obratni smeri, saj so naslovniki 52,3 odstotka pisemskih pošiljk, ki so bile oddane v prenos v tujini in dostavljene v Sloveniji, prejeli v treh delovnih dneh, 73,7 odstotka pa v petih delovnih dneh. A tudi evropsko povprečje je bilo po podatkih na spletni strani pošte lani pod standardom: v treh dneh je bilo dostavljenih 59,9 odstotka pisem in v petih dneh 82 odstotkov pisem.
Žiga Živulovič jr./BOBO
“Spremenjene cene niso namenjene zagotavljanju večjega dobička,” trdijo na Pošti Slovenije.
Imajo pa vse večji dobiček
Lani je Pošta Slovenije sicer imela precejšnjo rast čistega dobička. Ta je v letu 2019 znašal štiri milijone evrov, v koronskem letu 2020 tri milijone evrov, lani pa 9,4 milijona evrov. A na Pošti trdijo, da dobiček ne izvira iz segmenta univerzalnih poštnih storitev, kjer so lani dvignili cene. “Pošta Slovenije mora skladno z zakonom za vse uporabnike poštnih storitev zagotavljati cene storitev, ki so stroškovno naravnane. Spremenjene cene niso namenjene zagotavljanju večjega dobička,” pravijo. Natančnejša pojasnila, od kod torej dobiček, še čakamo. Regulatorja, agencijo AKOS, smo vprašali, ali so pred podajo letošnjega soglasja za dvig cen poštnih storitev preverili, od kod izvira dobiček pošte, in zakaj so kljub temu podali soglasje za nedavno izveden dvig cen. Odgovor čakamo.
Pošta Slovenije je konec prejšnjega meseca zaposlovala 5.865 ljudi. Zadnja leta je bila večkrat izpostavljena v medijih zaradi neuspešnega iskanja novih kadrov. Oglase za pismonoše so objavljali tudi v tujih državah. Na vprašanje, ali so glede na splošno pomanjkanje delovne sile od začetka lanskega leta dvigovali plače, so nam odgovorili, da so oktobra lani povišali osnovne plače zaposlenim za štiri odstotke.
Konec lanskega leta je bila povprečna plača v podjetju 1.690 evrov bruto, kar je okoli 1.120 evrov neto. Zaradi “velikega zaostajanja plač za gospodarstvom in primerljivimi družbami ter za zagotavljanje konkurenčnosti na trgu dela” so januarja letos osnovne plače povišali za dva odstotka, marca za 2,9 odstotka, v maju pa zaradi inflacije še za dva odstotka.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje