Cene električne energije in zemeljskega plina na borzi za prihodnje leto so trenutno za oba energenta osemkrat višje od dolgoletnih povprečij. Zadnje leto se borzne cene vztrajno višajo, glede na geopolitične napetosti med Evropo in Rusijo, njeno pomembno energetsko dobaviteljico, pa je težko pričakovati obrat. A slovenska podjetja imajo za prihodnje leto zakupljenih le približno tretjino količin teh dveh energentov. Kot pravijo trgovci, je en razlog oklevanje, ker bi z zakupom po tako visokih cenah dobesedno vnaprej podpisali izgubo, drugi, čakanje na pomoč države.
Večja slovenska podjetja so – v nasprotju z gospodinjstvi in malimi poslovnimi odjemalci s priključno močjo do 43 kilovatnih ur – sama odgovorna za pravočasni zakup energentov. To pomeni, da sama odločajo, kdaj bodo zakupila elektriko in plin ter koliko. Cilj je seveda, da kupijo takrat, ko je cena čim nižja.
Splošna politika zakupovanja se med podjetji razlikuje: nekatera energente za določeno obdobje zakupujejo po delih, druga naenkrat. Nekatera vsako leto zakupujejo za prihodnje koledarsko leto, druga tudi za tri ali štiri leta vnaprej. Po besedah sogovornika iz vrst trgovcev z elektriko po navadi podjetja, ki so v lasti multinacionalk, zakupujejo bolj za naprej. Ta podjetja morajo namreč za svoje ‘mame’ pripravljati večletne poslovne načrte, s pravočasnim zakupom pa lahko bolj natančno predvidijo stroške.
Trenutno so podjetja, ki so zakupovala bolj za naprej, v boljšem položaju, saj so do lanskega poletja, ko se je cena elektrike in plina na trgu začela dvigovati, že imela zakupljen del elektrike za letos, prihodnje leto, morda tudi za 2024. Zakupljeni del so torej dobila po nižji ceni, kar znižuje povprečno ceno elektrike za tekoče in naslednja leta. Sogovornik iz vodstva enega od večjih trgovcev pri nas posledično meni, da bo velik del teh podjetij s prihodnjim letom resno občutil energetsko krizo.
“Cene so tako visoke, da bi si podjetja želela zakup energentov zamakniti v prihodnost s pričakovanjem, da bo cena padla,” pravijo v Gen-I, kjer kupce že vse leto pozivajo, naj energente zakupijo čimprej.
Osemkrat višje cene kot lani spomladi
Borzne cene elektrike in plina sicer zdaj naraščajo že dobro leto dni. Cena električne energije za prihodnje leto na madžarski borzi se trenutno giblje pri 400 evrov za megavatno uro, kar je osemkrat več od dolgoletnega povprečja cen elektrike, ki smo ga imeli do lanskega poletja (50 evrov za megavatno uro). Tudi cena zemeljskega plina za prihodnje leto je približno osemkrat višja od dolgoletnega povprečja, okoli 160 evrov za megavatno uro.
Kljub temu da zadnje leto dni cene plina in elektrike z manjšimi nihljaji praktično ves čas naraščajo (spodnji graf prikazuje rast cene elektrike), pa podjetja niso pohitela z zakupi. Nasprotno: mnoga še zdaj tega niso storila, čeprav praktično vsak dan čakanja pomeni višjo ceno. Kdor je elektriko za prihodnje leto kupil v začetku letošnjega januarja, jo je plačal po okoli 130 evrov za megavatno uro, zdaj je s 400 evri cena trikrat višja (spodnji graf).
Zakupljena le petina potreb za prihodnje leto
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v anketi 60 podjetij (večinoma industrijskih) ugotovila, da so imela junija podjetja za letos zakupljena v povprečju 62 odstotkov potreb po električni energiji in 52 odstotkov potreb po zemeljskem plinu. Za prihodnje leto pa le še okoli 19 odstotkov potreb po obeh energentih. Na Petrolu pravijo, da imajo njihovi kupci iz segmenta velikih podjetij za prihodnje leto zakupljene 40 odstotkov elektrike. V ECE, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), pravijo, da je elektriko za prihodnje leto zakupilo 28 odstotkov večjih podjetij (lani v takem času je bil delež večji, pri 40 odstotkih). V Gen-I odstotka niso navedli, so pa zapisali, da je delež tako pri elektriki kot plinu majhen.
Čeprav se lahko do konca leta zgodi marsikaj, so v Gen-I jasni: razmere so tako negotove, da je bolje energente zakupiti čim prej. “Strankam ves čas svetujemo in opozarjamo, naj zakupe za prihodnje obdobje naredijo čim prej v letošnjem letu, saj bi lahko cena elektrike in zemeljskega plina poskočila v primeru mrzle zime ali zaostritve razmer v Ukrajini oziroma v odnosu med EU in Rusijo,” pravijo.
Ne želijo vnaprej zakoličiti izgube, upajo na pomoč
Kot je mogoče razbrati iz odgovorov trgovcev, sta za majhen delež zakupa dva razloga. Prvi je, da so cene tako visoke, da podjetja enostavno lahko le upajo, da se bodo znižale. “Cene so tako visoke, da bi si želeli zakup zamakniti v prihodnost s pričakovanjem, da bo cena padla,” pravijo v Gen-I. Ali kot se je za Finance nedavno slikovito izrazil njihov direktor strateškega inoviranja Dejan Paravan: odgovorni v podjetjih ne sprejemajo odločitev, ker “bi to pomenilo, da so podpisali izgubo”.
Podobno pove Sebastjan Roudi iz ECE (ta je del energetskega stebra HSE), sicer tudi predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije (EZS). “Mnoga podjetja se za dolgoročni nakup trenutno ne odločajo predvsem zaradi negotovosti, kako bo njihovo podjetje lahko s temi cenami, ki so za več kot 300 odstotkov višje kot v primerljivem obdobju leta 2021, poslovalo v prihodnjem letu.”
Drugi razlog pa je, da naj bi nekatera podjetja čakala na državo. To je med drugim Roudi povedal na julijskem srečanju industrije s predstavniki ministrstev na temo energetske krize. Dejal je, da industrija ne zakupuje energije, ker “upa na pomoč države”. Na prošnjo za pojasnilo, na podlagi česa tak zaključek, nam Roudi pojasni, da je redno v stikih s kupci in da se pri številnih ponavlja enako vprašanje: “Podjetniki jasno povedo, da sami na dolgi rok takšnih nivojev cen ne bodo zmogli. Hkrati se sprašujejo, ali in kako bo država pomagala tudi njim, potem ko je z zamejitvijo cen poskrbela za gospodinjstva in male poslovne kupce.”
“Brez dvoma smo v eni največjih energetskih kriz v bližnji zgodovini in države bodo tiste, ki bodo gotovo pomembno vplivale tudi na poslovanje velikih podjetij v Evropi.”
Sebastjan Roudi, ECE
Bo država pomagala?
Dejstvo je, da so podjetja v precej različnih položajih. Nekatera so bolj smotrno zakupovala, druga manj, nekatera lahko presedlajo na alternativen energent, s prilagoditvijo proizvodnega procesa zmanjšajo porabo ali vsaj del bremena prenesejo v prodajne cene. “Brez dvoma pa smo v eni največjih energetskih kriz v bližnji zgodovini, in države bodo tiste, ki bodo gotovo pomembno vplivale tudi na poslovanje velikih podjetij v Evropi,” pravi Roudi.
Premier Robert Golob je prejšnji teden dejal, da bodo podjetja prišla na vrsto, ko končajo ukrepe za gospodinjstva, saj mora vlada najprej poskrbeti za najranljivejše, torej za gospodinjstva, male podjetnike in tiste, ki opravljajo javne storitve. Kakšni bi lahko bili ukrepi, ni znano, prav tako ne, ali se ti že pripravljajo. Trenutno je vlada na dopustu. Spomnimo, da je prejšnja vlada Janeza Janše na začetku leta tudi za podjetja začasno zmanjšala omrežnino in trošarine. A recimo v Talumu so nam junija povedali, da jim je to letošnji strošek, ki je kljub zmanjšanju energetsko potratnih procesov predelave aluminija višji za 20 milijonov evrov, zmanjšalo za dva milijona evrov.
Oblikovanje pomoči za gospodarstvo je lahko velik izziv za odločevalce, saj gre po eni strani za velike porabnike energije, kar pomeni, da bi bili tudi izdatki za pomoči lahko zelo veliki. Po drugi strani pa gre za podjetja, ki so veliki zaposlovalci, zato lahko njihova upočasnitev v vsakem trenutku pomeni težave (vsaj) v lokalnem okolju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje