Državni upravljavec avtocest Dars in Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), hčerinska družba Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), načrtujeta za okoli 20 MW sončnih elektrarn na degradiranih območjih ob primorskem kraku avtoceste. Dars bo SENG odstopil zemljišča, ki jih trenutno ne uporablja, v zameno pa dobil plačilo za služnost in del proizvedene elektrike po proizvodni ceni. Ostalo bo SENG lahko prodal na trgu.
Dars in SENG, ki upravlja elektrarne na Soči, po novem pa ima v strategiji vpisano tudi usmeritev v sončne in vetrne elektrarne, sta danes podpisala pismo o nameri, da čim prej zgradita sončne elektrarne na degradiranih zemljiščih v lasti Darsa ob primorski avtocesti.
Pobudnik povezave dveh državnih podjetij je bil HSE, torej lastnik SENG, nam je dejal član uprave Darsa Andrej Ribič.
HSE namreč z uvajanjem novih proizvodnih virov naslavlja dilemo o bodoči oskrbi Slovenije z elektriko. Kot je znano, bomo najkasneje do leta 2033, zelo verjetno pa že prej, morali ustaviti proizvodnjo na premog v Termoelektrarni Šoštanj, ki danes pokrije približno med 20 in 30 odstotkov slovenske proizvodnje elektrike.
Dars bo SENG dal na razpolago kmetijska zemljišča ob primorski avtocesti, ki so bila namenjena izgradnji avtocestnega križa, je pojasnil direktor SENG Mitja Gorjan. Gre za servisne poti in nekdanje deponije, ki jih Dars trenutno ne uporablja, na območju Dekanov, Razdrtega ter ob vipavski hitri cesti.
Predvideni poslovni model je tak, da bo Dars SENG dal na razpolago ta kmetijska zemljišča. SENG bo tu postavil elektrarne in Darsu plačeval nadomestilo za služnost, poleg tega bo upravljavcu avtocest del proizvodnje iz sončnih elektrarn prodajal po proizvodni ceni. Ostale količine bo SENG lahko prodal na trgu.
N1/Andreja Lončar
Pismo o nameri sta danes podpisala Mitja Gorjan, generalni direktor SENG, ter član uprave Darsa Andrej Ribič.
Med 20 in 25 milijoni evrov
V načrtu je za okoli 20 MW elektrarn. Za občutek, pravkar odprta največja sončna elektrarna pri nas, ki stoji pri hidroelektrarni Brežice in je v lasti Gen energije, ima moč 6 MW. Skupna vrednost naložbe SENG bo dobrih 20 milijonov evrov, podjetje pa jo bo lahko financiralo z lastnimi viri, nam je dejal Gorjan. Če bodo na voljo, pa bodo kandidirali tudi za evropska sredstva.
Po besedah direktorja SENG bi lahko prvo v omrežje priklopili čez leto dni ali leto in pol.
Zakaj prav SENG? Zato, so povedali sogovorniki na današnji novinarski konferenci, ker ima v Avčah črpalno hidroelektrarno, ki lahko shrani viške elektrike v času, ko proizvodnja iz sončnih elektrarn presega potrebe, ter s tem uravnava nestanovitno proizvodnjo iz sončnih elektrarn.
“Sama izgradnja elektrarn iz obnovljivih virov še ne prispeva k energetski samooskrbi države, treba je gledati celoto. Mi kot lastniki črpalne hidroelektrarne pa lahko nudimo storitve shranjevanja elektrike, zato smo bolj privlačni kot drugi,” je dejal Gorjan.
Preizkus novega zakona
Po podpisu pisma o nameri bodo zdaj začeli s postopki umeščanja, ki bodo tekli po pravkar sprejetem zakonu o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Zakon, ki je po besedah ministra za okolje, energijo in podnebje Bojana Kumra prav danes objavljen v uradnem listu, naj bi pomembno olajšal postopke umeščanja tovrstnih naprav z močjo nad enim megavatom (1 MW) v prostor. Do zdaj je bilo za to treba opraviti presojo vplivov na okolje, po novem pa bo na območjih, kjer je ta v preteklosti že bila izvedena, potrebna samo ponovna preverba ugotovitev ter javna obravnava, ne pa več celovita presoja.
Kot je dejal Gorjan, nova ureditev pomeni “bistveno skrajšanje postopkov”, v SENG pa obljubljajo komunikacijo z lokalno skupnostjo. “Preveč invazivnih stvari sigurno ne bomo delali. Prepričan pa sem, da se tudi lokalna skupnost mora zavedati, da je treba najti prostor za umeščanje takih objektov.”
Gorjan je dodal, da bodo med prvimi, ki bodo postopke peljali po novem zakonu, ter da je SENG nekakšen poskusni zajec, saj bi se v prihodnje lahko podobni projekti z Darsom izvajali tudi na drugih krakih avtoceste.
SENG po besedah Gorjana gradi še eno veliko sončno elektrarno moči 10 MW, in sicer na zgornjem jezeru črpalne hidroelektrarne v občini Kanal ob Soči, ki je projekt že umestila v občinski prostorski načrt. Predvidena višina naložbe je osem milijonov evrov. Dars pa je, kot je povedal Ribič, pravkar podpisal pogodbo za postavitev elektrarn na petih lokacijah na nekdanjih cestninskih postajah ter avtocestnih bazah, v pripravi ima še 14 podobnih projektov.
Fotovoltaiko tudi na protihrupne ograje?
Zakon o spodbujanju obnovljivih virov je ceste predvidel kot eno od prednostnih območij, na katerih bi lahko postavili sončne elektrarne, a v predlogu je bila izpostavljena predvsem možnost postavitve panelov na protihrupnih ograjah.
Član uprave Darsa Ribič nam je na vprašanje, ali morda razmišljajo tudi o tej možnosti, dejal, da to možnost preučujejo, saj da je to že praksa na nizozemskih avtocestah. Za zdaj pa še nimajo konkretnih projektov.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!