Slovenija si v prenovljenem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zastavlja bolj ambiciozne cilje zelenega prehoda. Želja po zmanjšanju rabe fosilnih goriv bo v prihodnje prinesla nekatere spremembe na področju ogrevanja domov in mobilnosti. "Spremeniti bo treba navade," pravi državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.
V Sloveniji je od 1. januarja letos prepovedana vgradnja kotlov na kurilno olje za ogrevanje gospodinjstva. Gre za ukrep, ki ga je verjetno opazil le malokdo, saj se ta energent (še vedno drugi največji v strukturi rabe energije za ogrevanje) že nekaj časa opušča.
Zeleni prehod je do zdaj precej nevidno vstopal v naša življenja, kar pa se bo precej verjetno v prihodnjih letih spremenilo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ugotavlja, da so naši ukrepi, zapisani v leta 2020 sprejetem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, premalo ambiciozni, druge države nas prehitevajo, obenem pa se cilji zvišujejo.
Evropska komisija nam nalaga, da NEPN do konca junija prihodnje leto posodobimo glede na do zdaj doseženo, pa tudi glede na nove, bolj ambiciozne cilje razogljičenja ter uvedbe obnovljivih virov energije, ki jih Bruselj sprejema po začetku vojne v Ukrajini. Stane Merše iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, ki je vodilni partner v konzorciju pripravljavcev NEPN, je ta teden javno predstavil osnutek scenarijev za posodobitev NEPN.
Dokument, ki bo zdaj 30 dni v javni razpravi, še ne vsebuje vseh analiz in potrebnih informacij, podaja pa prve izračune in grobe usmeritve, kam želimo. Po javni razpravi bo konzorcij nadgradil dokument, čemur bo sledila nova priložnost za javno razpravo.
PROFIMEDIA
Slovenija za zdaj dosega cilje zmanjševanja emisij, ki pa so še vedno oddaljeni od ciljne vrednosti za leto 2030. Za doseganje novih, višjih ciljev bo potrebno izvajanje ukrepov bistveno okrepiti. Pri uvedbi obnovljivih virov pa je tempo prepočasen, lani smo manjkajoči delež “kupili” od Češke. Cilj za leto 2030, ki je trenutno vsaj 27 odstotkov, se bo v skladu z zavezami na ravni EU močno zaostril.
Les, elektrika, daljinsko ogrevanje
Na področju ogrevanja Slovenija ohranja cilj, da bi delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja do leta 2030 povečala na 41 odstotkov (danes 35 odstotkov). Uvodoma omenjeni prepovedi vgradnje kotlov na kurilno olje naj bi z januarjem 2026 sledila prepoved plinskih kotlov, med drugim piše v osnutku posodobljenega NEPN.
Zelo pomemben ostaja les, ki je danes primarni vir ogrevanja slovenskih gospodinjstev. Čeprav je ogrevanje z lesom najpomembnejši vir onesnaženja zraka, se tako Evropa kot Slovenija močno zanašata nanj, predvsem na redkeje poseljenih območjih. “Povečana raba biomase v modernih individualnih, skupinskih in industrijskih napravah za ogrevanje, proizvodnjo toplote in elektrike je za Slovenijo pomembna, saj ji to omogoča izboljšanje zanesljivosti in konkurenčnosti pri zagotavljanju energije, opuščanje fosilnih goriv, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in varovanje okolja,” piše v NEPN. Vse to pa naj ne bi povečalo uvoza biomase, ki je zdaj pomemben delež oskrbe, temveč naj bi za ogrevanje uporabili odpadli les iz slovenske lesnopredelovalne verige.
Za mesta je poleg elektrifikacije s toplotnimi črpalkami, ki naj bi “intenzivno izpodrivale ostale energente”, rešitev daljinsko ogrevanje na odpadno toploto ali biomaso.
Predvideva se tudi zvišanje spodbud za celovite energetske prenove, ki zdaj tečejo počasneje, kot smo predvideli leta 2020. Pisci posodobitve NEPN kot oviri navajajo višino investicije in soglasja za izvedbo v primeru večstanovanjskih stavb.
Žiga Živulović jr./Bobo
Promet kot ‘rak rana’
Še težje kot v segmentu ogrevanja pa bo razogljičenje v sektorju prometa, ki je največji segment v strukturi porabe končne energije (38 odstotkov) in ustvari 32 odstotkov emisij. Vir z ministrstva za okolje, podnebje in energijo ga poimenuje “rak rana” naše družbe, tu namreč emisije najslabše obvladujemo.
Kar se tiče deleža obnovljivih virov, smo bili leta 2021 blizu ciljni vrednosti (10,9 odstotka), a cilj za leto 2030 (22 odstotkov) bo težko dosegljiv. Pisci posodobitve NEPN navajajo, da je uvajanje obnovljivih virov v prometu (siva črta na spodnjem grafu) zahtevno, saj so to le biogoriva, katerih “uporabo omejujejo različni standardi, hkrati pa je njihova proizvodnja velik trajnostni izziv”.
Tudi v posodobljenem NEPN osrednji rešitvi ostajata električna vozila in trajnostna mobilnost (na primer večja uporaba javnega potniškega prometa in kolesarjenje). Električna vozila se pri nas za zdaj niso uveljavila predvsem zaradi dolgih dobavnih rokov in previsokih cen glede na kupno moč prebivalstva, resorno ministrstvo pa je pred kratkim sprejelo zakon o vozilih na alternativni pogon, ki prinaša podlago za širitev mreže polnilnic, vzporedno pa tudi višje finančne spodbude. Po besedah Meršeta je trenutno ovira za elektrifikacijo voznega parka Slovencev poleg cene slaba ponudba električnih vozil. Cena električnih vozil naj bi bila skladno s projekcijami Bloomberga leta 2026 primerljiva s cenami primerljivih vozil na notranje izgorevanje.
Na področju mobilnosti poleg investicij v cestno, železniško, kolesarsko infrastrukturo, ki so v teku, NEPN do 2030 predlaga uskladitev voznih redov ter enoten informacijski sistem za načrtovanje poti z različnimi javnimi prevoznimi sredstvi, omenja tudi finančno spodbujanje kolesarjenja oziroma pešačenja na delo ter uvedbo cestninjenja glede na prevožene kilometre. Na področju tovornega prometa pa večji prenos tovora s cest na železnice. Kot napisano, gre za izhodišča, ki so podlaga za izdelavo scenarijev in ki se lahko med razpravo še spremenijo.
Izziv, kako prepričati ljudi
Tako Merše kot minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta na javni predstavitvi osnutka NEPN ta teden poudarila, da bo pri izvajanju zelenega prehoda pomembno ozaveščanje prebivalcev,
Merše je na vprašanje, kako bo država komunicirala z ljudmi, ki bodo nosili breme, dejal, da je izziv ogrevanja gospodinjstev “izjemno pereč”. Po njegovem mnenju je treba ozaveščati ljudi, “nenazadnje pa jih bo verjetno tudi cena energije prepričala, da obstajajo učinkovitejši in cenejši načini kljub nekoliko večji začetni naložbi”. Po njegovem mnenju bo treba ljudem pomagati s spodbudami v obliki subvencij.
O ceni zelenega prehoda
Prvotni NEPN je vrednost vseh ukrepov do leta 2030 ocenjeval na 28 milijard evrov, pri čemer pa so ukrepi v NEPN predvidevali pet milijard evrov več vlaganj kot bi jih bilo v primeru, če se od leta 2020 ukrepi energetsko-podnebne politike ne bi izvajali, ter od 200 do 250 milijonov evrov spodbud letno za izvajanje teh ukrepov. Skupna razlika je torej okoli osem milijard evrov. Merše pravi, da izračunovo za posodobljen scenarij še ni, se pa s posodobitvijo “vlaganja intenzivirajo”, kar pomeni, da se bodo predvidene finančne potrebe povečale.
Pravkar se na državnem in evropskem nivoju sprejema vrsta zakonodajnih okvirjev, ki bodo dali odgovor na to, kako bo to vplivalo na družinske finance. Državna sekretarka Tina Seršen je tako ta teden poudarila, da na državljane ne bo prenešeno celotno breme zelenega prehoda. Omeni 1,5 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev, ki jih je Slovenija dobila za zeleni prehod, 324 milijonov evrov sredstev iz sklada za modernizacijo energetskega sistema za prenovo omrežja terkopico drugih, manjših virov. Že danes imamo tako na voljo več milijard evrov za naložbe, je dejala Seršen. Spomnila pa je tudi na to, da že danes dajemo milijarde letno za uvoz fosilnih goriv.
Državni sekretar Uroš Vajgl pa je dodal, da za vlaganja v obnovljive vire obstaja tudi zasebni interes. “Investitorji so, samo treba jim je omogočiti vlaganja.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje