Menu Item
Minister za finance Klemen Boštjančič je danes potrdil, da je med predlogi za financiranje obnove po avgustovskih poplavah tudi začasni dvig davka od dohodkov pravnih oseb za dva ali tri odstotne točke. Začasno naj bi pomenilo od štiri do pet let. Predlog je sicer še v usklajevanju.
Delodajalska in sindikalna združenja so bila danes vabljena k finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, ki jim je predstavil ukrepe iz predloga zakona o izvrševanju proračuna za 2024 ter tudi prihajajočega zakona o obnovi.
“Mislim, da smo se vsi strinjali, da je socialni dialog nujno potreben,” je po sestanku dejal Boštjančič.
Med drugim so spregovorili o predlogih dodatnih davčnih obremenitev za gospodarstvo. Kot smo pisali včeraj v članku Vlada z davčno palico nad podjetja?, je po poročanju Dela v načrtu dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb, in sicer prihodnje leto z 19 na 21 odstotkov, leto kasneje pa na 22 ali 23 odstotkov.
Boštjančič je to potrdil. “Predstavili smo dva ukrepa, eden je obdavčitev bilančne vsote bank, drugi pa začasno dodatno zvišanje davka od dohodka pravnih oseb, torej dobička podjetij. Zaenkrat so to predlogi, do končne oblike je še nekaj časa, še nekaj razgovorov na vladi.”
Dodal je, da sta tako predlog obdavčitve bilančne vsote bank kot predlog začasnega dviga obdavčitve dobička podjetij še v usklajevanju. “O tem bo še tekla debata, se pa ta trenutek to kaže kot realna rešitev.”
Na današnji sestanek na finančnem ministrstvu so bili vabljeni vsi člani ekonomsko-socialnega sveta. Na delodajalski strani so to Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Na sindikalni pa Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in še pet sindikalnih konfederacij.
Lotrič: Dvignimo davek, a odpravimo druga bremena
Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je po sestanku dejal, da je predlog dviga davka zanj sprejemljiv, a pod dvema pogojema.
Prvi je, da se razveljavi zahteva iz interventnega zakona, ki predvideva solidarnostni prispevek podjetij v višini 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Namesto tega prispevka, ki naj bi ga podjetja plačala letos in prihodnje leto, bi torej s prihodnjim letom zvišali davčno stopnjo. “Menim, da bi tako jasno določili, da bo denar porabljen za sanacijo poplav in dosegli stabilno in predvidljivo okolje. Trenutno uzakonjeni solidarnostni prispevek je namreč retroaktiven, saj je bil sprejet zdaj, obračuna pa se od davčne osnove za celo letošnje leto.”
Drugi pogoj pa je, da se del zvišanja dobičkov prelije v neto plače zaposlenih. Da torej vlada dvigne dohodninske olajšave.
“Gospodarstvo veliko bolj kot napovedani dvig davka bremenijo ostale odločitve vlade. Naj omenim samo spremembe zakona o delovnih razmerjih, dolgotrajno oskrbo, podaljševanje obdobja, ko se bolniška šteje v breme delodajalca, na 30 dni, nedelovanje zdravstva in neurejanje problematike absentizma. Če se to uredi, je začasni dvig davka sprejemljiv.”
