Vlada naj bi v okviru iskanja virov za obnovo po poplavah načrtovala dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb, in sicer prihodnje leto z 19 na 21 odstotkov, leto kasneje pa na 22 ali 23 odstotkov, poroča Delo. Finančni minister Klemen Boštjančič je na vprašanje, ali je ta sprememba na mizi, danes dejal, da ima ministrstvo jutri sestanek z delodajalci in sindikati, po katerem bo povedal več. Sprva smo pisali, da je sicer škoda po poplavah še daleč od prvih ocen vlade in da ni jasno, ali vlada dodatnih 130 do 200 milijonov letno, kolikor naj bi dobila z zvišanjem davčne stopnje, res potrebuje za sanacijo, popoldne pa je minister za kohezijo Aleksander Jevšek sporočil, da naj bi bilo škode za 9,9 milijarde evrov.
Ko so delodajalci julija začasno zamrznili članstvo v ekonomsko-socialnem svetu, so predsednika vlade Roberta Goloba pozvali, naj se opredeli do njihovega mnenja o tem, da vladna in sindikalna stran kršita pravila socialnega dialoga.
“Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog. V takem težkem okolju ne moremo, niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista,” je razmere takrat opisal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš.
Po tej potezi delodajalcev so se s kabinetom premierja dogovorili za sestanek, ki bo prihodnji ponedeljek.
Dvig davka za podjetja
V dneh pred sestankom pa prihajajo na dan vladne odločitve ali namere, ki napovedujejo ostro debato.
V ponedeljek smo na N1 pisali o tem, da je vlada v predlogu zakona o izvrševanju proračuna za prihodnje leto predvidela, da se izvajanje sprememb zakona o izvajanju čezmejnih storitev, ki prinaša dvig davčnih obremenitev za napotene delavce, za javne uslužbence zamakne, za zasebni sektor pa ne. Gospodarska združenja zahtevajo izjemo za vse, v nasprotnem primeru bodo zaradi neenake obravnave zahtevali ustavno presojo.
Danes pa Delo poroča še o nameri vlade, da že prihodnje leto dvigne davek od dohodka pravnih oseb za dve odstotni točki, v 2025 pa “na 22 ali celo na 23 odstotkov”. Ali gre za začasen ali trajen dvig, za zdaj ni jasno.
Na ministrstvu naj bi izračunali, da bi to prineslo od 130 do 200 milijonov dodatnih proračunskih prilivov letno, ki bi jih porabili za sanacijo po poplavah. Kot kaže spodnja grafika, so se v zadnjih letih prilivi iz naslova tega davka precej povečali. Stopnjo davka je zadnjič spreminjala vlada Mira Cerarja, takrat jo je zvišala s 17 na 19 odstotkov.
Nabirajo 4,7 milijarde evrov
Finančni minister Klemen Boštjančič danes poročanja Dela ni potrdil, dejal je, da bo iskanje virov za sanacijo predmet jutrišnjega sestanka predstavnikov ministrstva z delodajalci in sindikati, po katerem naj bi tudi javnosti povedl več o načrtovanih ukrepih. Neuradno je slišati, da je dvig davka ena od možnosti.
Z dodatnimi prilivi želi ministrstvo zapolniti postavko prispevka podjetij v grobi finančni konstrukciji za obnovo, ki jo je predsednik vlade predstavil konec avgusta.
Takrat je v DZ dejal, da bodo ljudje v okviru solidarnostnega prispevka prispevali 160 milijonov, gospodarstvo pa osemkrat več – torej okoli 1,3 milijarde evrov. Že takrat je bilo znano, da bo vlada 150 milijonov evrov zbrala s solidarnostnim prispevkom, Golob pa je dejal še, da bo vlada ostalo (dobro milijardo evrov) dobila z obdavčitvijo dobičkov.
Septembra je nato finančni minister Klemen Boštjančič napovedal davek na bilančno vsoto bank, ki naj bi v petih letih prinesel okoli pol milijarde evrov, zdaj pa očitno prihaja še obdavčitev za vsa podjetja.
Škoda za zdaj manjša od napovedi
Gospodarska združenja in opozicija so sicer zadnje tedne opozarjali, da so napovedi vseh obremenitev preuranjene, dokler nimamo jasnih podatkov o škodi.
Predsednik vlade Robert Golob je javno večkrat povedal oceno, da bo neposredna škoda predvidoma znašala okoli 4,7 milijarde evrov, a so bile do zdaj številke precej nižje. Kot smo pisali, so občine sprva prijavile za skupno 2,7 milijarde evrov škode, v prvem tednu po zaprtju prijav pa se je zaradi brisanja nepravilnih vnosov ocena znižala na 2,5 milijarde evrov.
Škoda v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu znaša okoli 200 milijonov evrov, v podjetjih 380,85 milijona evrov. Pri tem ni jasno, ali je del te škode že vštet v občinsko oceno, saj so občinam poročale tudi pravne osebe. To je skupno okoli 3,1 milijarde evrov, kar pa je kar daleč od premierjevih ocen.
Danes pa je minister za kohezijo Aleksander Jevšek sporočil, da je neposredne škode za 9,9 milijarde evrov.
Ne le palice, tudi kakšen korenček
Ob napovedi novega davka je pričakovati nasprotovanje gospodarskih združenj. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je, kot rečeno, v zadnjem času že večkrat kritizirala nalaganje novih obremenitev, dokler ni ocene škode, opozarja pa tudi na slabe makroekonomske obete. Podobno so tudi danes (pred Jevškovo izjavo o škodi) povedali za N1:
"Na GZS smo že opozorili, da se lahko o financiranju obnove pogovarjamo šele, ko bo znana celotna škoda. Predvsem pa pričakujemo, da se bomo o tem z vlado dogovarjali za skupno mizo. Vlada mora upoštevati, da je gospodarstvo letos že dodatno obremenila s spremembo zakona o dohodnini, z zakonom o dolgotrajni oskrbi in s solidarnostnim prispevkom. Prav tako je napovedala višjo obdavčitev bančnega sektorja. Pričakujemo tudi, da se bo vlada opredelila do predloga GZS o mini davčni reformi, ki bi po našem mnenju spodbudila gospodarsko rast in s tem prilive v državni proračun, ki bodo mnogo višji kot bi bil izpad zaradi uvedbe predlaganih ukrepov."
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je za N1 dejal, da z načrti o dvigu davka od dohodka pravnih oseb niso seznanjeni, da pa te spremembe ne smejo biti v škodo gospodarstva oziroma da mora biti "tam, kjer je palica, tudi korenček".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje