Menu Item
Projekt štiridnevnega delavnika, v katerem so sodelovali svetovna podjetja in priznane raziskovalne ustanove, je dal prve rezultate. Organizatorji pravijo, da so ugotovitve že zdaj jasne: štiridnevni delavnik je dober za posel. Delodajalci opažajo večjo dobičkonosnost podjetij, delavci pa izpostavljajo predvsem več prostega časa. V začetku naslednjega leta bodo znani še izsledki največjega takšnega projekta do zdaj, ki ga je organizacija 4 Day Week Global izvedla v Veliki Britaniji.
Večina od 33 podjetij in 903 delavcev – ti so šest mesecev sodelovali v globalnem pilotnem projektu štiridnevnega delavnika in pri tem ohranili enaka plačila – se verjetno nikoli več ne bodo vrnila na običajne delavnike, so prepričani organizatorji projekta 4 Day Week Global.
CNN Business poroča, da nobeno od 27 sodelujočih podjetij, ki so odgovarjala tudi na vprašalnik organizatorjev, ni nameravalo ali načrtovalo vrnitve na petdnevni delavnik. Kar 97 odstotkov od 495 delodajalcev je dejalo, da želijo nadaljevati štiridnevni urnik.
Manj stresa, več dobička
Večina podjetij, ki je sodelovala pri projektu, ima sedež v ZDA in na Irskem. Tista, ki so sodelovala še pri izvedbi vprašalnika, svojo izkušnjo na desetstopenjski lestvici ocenjujejo s številko devet. Pri tem so oceno podala na podlagi produktivnosti in učinkovitosti.
Pozitivne ocene o poskusnem projektu so izrazili tudi delavci, ki so navajali nižjo raven stresa in manj utrujenosti, nespečnosti in izgorelosti. Obenem so delavci navajali boljše fizično in mentalno zdravje.
Štiridnevni delavnik pa je imel pozitiven učinek tudi na dobičkonosnost podjetij. Povprečni prihodki podjetij so se v primerjavi z istim obdobjem lani namreč povečali za 38 odstotkov, ugotavljajo organizatorji.
“Učinkovitost ni dosežena s hitrejšim delom”
Organizator projekta je bila neprofitna organizacija 4 Day Week Global, sodelovali pa so tudi raziskovalci z bostonskega kolidža, univerzitetnega kolidža iz Dublina ter z Univerze v Cambridgeu. Sodelujoči pri projektu so bili razdeljeni v dve podobni skupini, ena je preizkus začela februarja letos, druga aprila.
Juliet Schor, profesorica sociologije na kolidžu v Bostonu in vodja raziskave, je o ugotovitvah projekta dejala, da delodajalci niso zaznali povečane intenzitete pri delu. “To nakazuje, da je strategija reorganizacije dela uspela in da učinkovitost ni bila dosežena s hitrejšim delom. To ni niti trajnostno niti zaželeno,” je povedala.
Pri projektu je sodelovalo tudi podjetje Kickstarter. Direktor strategije pri tej platformi za skupinsko financiranje Jon Leland je bil po koncu preizkusa prepričan, da imajo od takšnega delavnika korist vsi. “Štiridnevni delavnik je preoblikoval naše podjetje in ljudi. Zaposleni so bolj osredotočeni, bolj angažirani in bolj pripadni, kar nam pomaga doseči zastavljene cilje,” je pojasnil Leland.
Prihodnje leto še izsledki iz Velike Britanije
Ta mesec se je zaključil še ločen projekt, ki se je izvajal v Združenem kraljestvu in je trajal šest mesecev. Tudi tega je vodila organizacija 4 Day Week Global, vključenih pa je bilo 70 podjetij in 3.300 delavcev. Ugotovitve tega preizkusa, ki je sicer največji do zdaj, bodo predvidoma znane februarja naslednje leto.
So pa že v začetku tega leta delavci iz Velike Britanije za CNN Business dejali, da jim je dodaten prost dan v tednu spremenil življenje na bolje, saj so imeli več časa za opravke, hkrati so se lahko posvetili hobijem in se preprosto napolnili z energijo.
Pozivi k manjšemu številu delovnih dni so v zadnjih letih postali vse glasnejši, še bolj oprijemljivi pa so postali po tem, ko je več milijonov delodajalcev med pandemijo začelo delati na daljavo.
Spremembe se obetajo tudi v Sloveniji
V Sloveniji za zdaj skrajšan delavnik s pravicami polnega, da plača in pravice ostanejo enake, še ni zakonsko urejen. Se pa stvari premikajo. Po besedah ministra za delo Luka Mesca bodo prihodnje leto pripravili zakon, ki bo delodajalcem omogočal, da se odločijo za skrajšani delovnik, ki bi obsegal 30 oziroma 32 ur tedensko, ob tem pa bi imeli zaposleni enake pravice kot pri polnem, 40-urnem delovniku. Ali bi to pomenilo štiri delovne dni na teden ali pa šest ur pet dni v tednu, bi bila izbira delodajalcev.
“Zdrsnili smo v svet, kjer se samo še dela,” je pred kratkim dejal Mesec za N1.
Nekaj podjetij pri nas že zdaj pozna skrajšani delavnik. Pri tem zaposlenim niso znižali plač, vendar morajo biti pri tem kreativni, da zadostijo trenutni delovni zakonodaji. Ta določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur in ne krajši od 36 ur.
Eno najbolj znanih podjetij, v katerih so že pred leti uvedli skrajšani delavnik, je podjetje Donar, ki se ukvarja z izdelovanjem sedežnega pohištva, s šesturnim delavnikom pa so poizkušali tudi v nekaterih sektorjih podjetja Plastika Skaza. Pri Hoferju so model najprej uvedli v prodaji in logistiki – tam je v približno 30-urni delovnik vključenih 95 odstotkov zaposlenih – letos pa še na upravi oziroma v administraciji ter prodaji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje