Bomo delali štiri dni na teden? Mesec: Zdrsnili smo v svet, kjer se samo še dela

Gospodarstvo 26. Nov 202209:0755 komentarjev
Luka Mesec
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Šest ali osemurni delovnik ni več vprašanje. 30-urni delovnik s pravicami polnega delovnega časa bo kmalu zakonsko urejen, napoveduje minister za delo Luka Mesec, nato pa bodo na potezi delodajalci. Ti se bodo lahko odločili za uvedbo pri svojih zaposlenih. "Zdrsnili smo v svet, kjer se samo še dela," je za N1 spremembe napovedal Mesec.

V Sloveniji, kljub vse bolj prisotnemu vprašanju v zadnjem obdobju, skrajšan delovnik s pravicami polnega zakonsko še ni urejen. A prihodnje leto se bo to spremenilo, napoveduje minister za delo Luka Mesec. “Imamo v programu, da bi omogočili skrajšanje delovnega časa podjetjem na 30 ur tedensko. Podjetja bi se za ta korak odločila prostovoljno. Sami bi se odločili, ali bi bilo to šest ur na dan ali štiri dni na teden,” je za N1 dejal Mesec.

Trenutni zakon o delovnih razmerjih ( ZDR-1) pri nas določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko in ne krajši od 36 ur. Spodnja meja velja v primeru ureditve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ali podjetja.

Prenovljen zakon prihodnje leto

Mesec je izpostavil, da nekatera podjetja v Sloveniji že zdaj izvajajo krajši delovnik in ob tem ne zmanjšujejo plače zaposlenim, vendar morajo biti pri tem kreativni, da zadostijo zakonskim okvirom.

“Država tega ne sme omejevati, ampak spodbujati,” je prepričan minister za delo, ki sprejetje zakona napoveduje prihodnje leto. Točno časovnico morajo uskladiti še s preostalimi koalicijskimi partnericami v vladi.

“Zdaj se ukvarjamo z interventnimi shemami – skrajšanim delovnikom in čakanjem na delo. Takoj naslednje leto pa se začnemo pogovarjati o tej temi. Leto 2023 bo leto reform,” je napovedal Mesec.

Po mnenju Mesca smo zdrsnili v svet, kjer se samo še dela oziroma živimo za to, da delamo. “Mislim, da bomo morali na pameten način s tem prelomiti in se začeti resno pogovarjati o pravem razmerju med delom in prostim časom. Zato trpijo družine, konec koncev izgorevajo in zbolevajo. Družbena škoda, ki zaradi tega nastaja, ni majhna,” meni Mesec. Na vprašanje, ali bodo po sprejetju skrajšanega delovnega časa s pravicami polnega to možnost uvedli tudi na ministrstvih, Mesec odgovarja, da bi si želel, “da bi tudi na ravni državne uprave začeli dajati tak zgled”.

Pisarna
PROFIMEDIA

Ideje o krajšem delovniku so različne, glavna razlika pa je, da bi se delovni teden s 40 ur skrajšal na 32 oziroma 30 ur. Ena od verzij je osem ur štiri dni v tednu ali šest ur v petih delovnih tednih.

Na ESS oblikovali posebno delovno skupino

Premiki v zakonodaji so se v Sloveniji konkretneje začeli dogajati konec oktobra. Na ESS (Ekonomsko-socialni svet) je bila oblikovana delovna skupina, v kateri obravnavajo tudi predlog, da se spodnja meja, ki velja kot polni delovni čas, zniža na 30 ur na teden. Pogajanja bodo trajala do sredine prihodnjega leta, direktorica direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Katja Rihar Bajuk pa ne vidi večjih ovir, da predlog ne bi bil sprejet.

Nekateri skrajšali delovnik že pred leti

Nekateri delodajalci skrajšan delovnik poznajo in imajo v svojem podjetju uveden že kar nekaj let. Priznavajo pa, da ga ni mogoče vpeljati v vse poklice. Eno prvih slovenskih podjetij, ki je uvedlo šesturni delovnik in je bilo deležno tudi številne medijske pozornosti, je podjetje Donar. Ukvarja se z izdelovanjem sedežnega pohištva, šesturni delovnik pa so v podjetju uvedli pred tremi leti in pol, in sicer za zaposlene v proizvodnji in pisarni. Ob tem plače zaposlenim niso spremenili.

“Zaposleni so tako prej z družinami ter imajo več časa za družinske in prostočasne dejavnosti, kar pripomore k boljši psihofizični kondiciji. Prav tako v 40 letih delovne dobe ob šesturnem delovniku dejansko ‘oddelamo’ 30 let, kar pomeni, da bodo lahko ljudje še nekaj časa prostovoljno aktivni in predvsem bolj zdravi in bodo s tem manj obremenjevali zdravstveno blagajno,” je lani za N1 dejal prokurist podjetja Matjaž Feguš in dodal, da so se pozitivni učinki, kot sta zadovoljstvo zaposlenih in manjša obremenjenost, pokazali šele po daljšem obdobju.

Težave se pojavijo predvsem v obdobju, ko je več naročil in so dobavni roki krajši. Feguš meni, da je krajši delovnik manj primeren predvsem za delovno intenzivne panoge z manjšo dodano vrednostjo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar