Menu Item
Potem ko je britanski dizajner čipov Arm izvedel največji borzni debi zadnjih dveh let, postajajo optimistični tudi drugi. Kalifornijski dostavljalec živil na dom Instacart je pred vstopom na borzo začetno ceno svoje delnice pogumno zvišal za deset odstotkov. Na javno ponudbo delnic se pripravljajo tudi druga velika imena.
September bo, kot kaže, najbolj odmeven mesec vstopov podjetij na borzo v zadnjem času. Področje prvih javnih ponudb delnic (IPO – Initial Public Offering) je namreč že od lani v primežu velike suše, zdaj pa prihajajo spremembe.
Prejšnji teden je za navdušenje in največji borzni debi zadnjih dveh let poskrbel britanski dizajner čipov Arm. V prvi javni ponudbi delnic – ceno delnice so postavili pri 51 dolarjih (47,8 evra), so dosegli vrednost 54,5 milijarde dolarjev oziroma 51 milijard evrov.
Japonski konglomerat Softbank bi verjetno lahko iztržil tudi več, saj je cena delnice že dan po kotaciji poskočila skoraj za tretjino na 67 dolarjev oziroma 62,8 evra.
A do danes se je navdušenje vlagateljev umirilo. Včeraj se je cena delnice ustavila pri 57,70 dolarja (54,02 evra), kar je sicer še vedno nad začetno ceno.
Svojo delnico na borzo dostavlja Instacart
Na newyorško borzo Nasdaq danes vstopa tudi start up Instacart, kar bi lahko po Armu in podjetju Kenvue postal tretji največji IPO letos.
Kalifornijski dostavljalec živil na dom je po uspehu Arma optimistično zvišal ceno delnice na 30 dolarjev (28,1 evra), kar bo občutno zvišalo tudi izkupiček prve prodaje delnic. Ta bo zdaj znašal 660 milijonov dolarjev (619 milijonov evrov) namesto prvotno predvidenih 616 milijonov dolarjev oziroma 578 milijonov evrov.
Od tega bi lahko kar 237 milijonov dolarjev šlo v roke dozdajšnjim investitorjem v start up Instacart, ki načrtujejo prodajo svojih deležev.
Strateški investitorji so že nakazali, da bodo kupili do 400 milijonov dolarjev (375 milijonov evrov) delnic Instacarta, kar je dve tretjini celotne izdaje, če bi kupili po zgornji ceni.
Ocena vrednosti podjetja je po novem 9,9 milijarde dolarjev oziroma 8,7 in 9,3 milijarde evrov. To je občutno nižje kot leta 2021, ko je bilo podjetje ob svoji zadnji finančni injekciji ocenjeno na 39 milijard dolarjev (36,6 milijarde evrov).
Znaten padec ocene vrednosti podjetja je posledica poslabšanja razmer na trgu in spremembe želja potrošnikov. Po koncu pandemije covida-19 se je namreč rast dostavljalcev hrane upočasnila – prodaja podjetja je leta 2021 in 2022 v povprečju rasla za 18 odstotkov, letos pa so v prvem četrtletju zrasli le za tri, v drugem pa za šest odstotkov.
Instacart zdaj kot vir svoje rasti poudarja oglaševanje in prodajo programske opreme, s katerima ustvari trideset odstotkov prihodkov. Preostanek so še vedno naročila po spletu.
Analitska družba Incisiv napoveduje, da bo trg spletnih tržnic letno rasel med deset in 18 odstotki do leta 2025. Če bi prodaja Instacarta dejansko znova rasla 18 odstotkov na leto, bi čez dve leti ustvarili 5,9 milijarde dolarjev (5,5 milijarde evrov) prihodkov in 2,3 milijarde dolarjev (2,2 milijarde evrov) EBITDA.
Instacart trenutno sodeluje z več kot 1.400 trgovci na 80.000 lokacijah. Med temi so tudi večje verige, denimo Aldi, Safeway, Costco in Kroger. Podjetje vsak mesec obdela okoli 7,7 milijona naročil za dostavo ali prevzem, pri čemer kupci v povprečju mesečno porabijo 317 dolarjev (297 evrov). Lani so obdelali več kot 260 milijonov naročil.
Vse bolj dejavni tudi na stari celini
Še ta mesec bi lahko na newyorško borzo zakorakal tudi nemški Birkenstock. Vrednost proizvajalca obutve, ki je zlasti priljubljena med mladimi, bi po oceni Financial Timesa na borzi znašala osem milijard dolarjev (okoli 7,5 milijarde evrov).
Za uvrstitev na borzo se zanima še marketinški start up Klaviyo, dogajanje na kapitalskih trgih pa pozorno spremljajo tudi v podatkovno-analitičnem podjetju Databricks.
Podjetja niso dejavna le onkraj Atlantika, temveč tudi v Evropi, kjer se začenja eden največjih nemških vstopov na borzo.
Schott Pharma, ki proizvaja medicinske viale za shranjevanje cepiv, bo na frankfurtski borzi ponudil 23-odstoten delež. Za eno delnico bo treba odšteti med 24,5 in 28,5 evra. Podjetje s sedežem v Mainzu cilja na končno vrednost 4,3 milijarde evrov, navaja Reuters. Lastnik podjetja, Schott AG, želi s tem dobiti vsaj 800 milijonov evrov, kar bi bil največji IPO v Nemčiji.
Proti borzi pogleduje še proizvajalec menjalnikov in vzmetenja Renk, ki sodeluje z nemško obrambno industrijo. Delnice bi lahko javno ponudil prihodnji mesec, še piše Reuters.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!