Drobiž v denarnici, ki ga nihče noče: kaj pa, če bi ga preprosto ukinili?

Ameriška kovnica je novembra po 232 letih skovala še zadnji kovanec za en peni. Odločitev je sledila pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, saj se je v zadnjem desetletju strošek izdelave enega kovanca povečal z 1,42 centa na 3,69 centa. Ostajajo pa peniji – v obtoku jih je še 300 milijard – v ZDA še naprej zakonito plačilno sredstvo.

Ideje, da bi prenehali kovati oziroma uporabljati kovance najmanjše vrednosti, niso nove tudi drugje po svetu. Tudi v evrskem območju se pojavljajo podobni pozivi.

Tudi v Evropi se o tem že dolgo in veliko govori

Na Banki Slovenije, ki je del Evrosistema, so za N1 povedali, da so na ravni evrskega območja ideje o prenehanju proizvajanja in izdajanja kovancev za 1 cent in 2 centa ter uvedbi zaokroževanja končnih (gotovinskih) plačil na najbližjih 5 centov aktualne že dlje časa. Evropska komisija je o tem leta 2021 izvedla tudi javni posvet.

V raziskavi Eurobarometer, ki jo izvaja Evropska komisija, so septembra letos spraševali državljane Unije, ali so naklonjeni ukinitvi kovancev za 1 in 2 centa v evroobomočju. 61 odstotkov ljudi je tej ideji naklonjenih in podpirajo uvedbo obveznega zaokroževanja navzgor ali navzdol pri končnem znesku nakupa. Po tej raziskavi je ukinitvi dveh najmanj vrednih kovancev naklonjenih 62 odstotkov Slovencev in Slovenk.

Da je bilo glede te tematike v preteklosti že kar nekaj vprašanj strokovne in splošne javnosti, so spomnili na Banki Slovenije. Tudi Evropska komisija je v odgovoru na eno od poslanskih vprašanj zapisala, da se zaveda stroškov nadaljnjega izdajanja kovancev za 1 in 2 centa. Med drugim so tudi sporočili, da ekonomika izdajanja kovancev za 1 in 2 centa podpira prenehanje njihovega izdajanja.

Ob tem pa na Banki Slovenije dodajajo, da so sistem zaokroževanja na 5 centov sicer posamično že uvedle nekatere države evrskega območja, in sicer: Finska, Nizozemska, Belgija, Irska, Italija, Slovaška ter v letu 2025 tudi Estonija in Litva (skupaj 8 od 20 držav evrskega območja). "Torej na ravni EU se o tej tematiki pogovarjamo, vendar skupne odločitve o zaokroževanju vsaj v kratkem ne pričakujemo," so zapisali v odgovoru za N1.

Kakšne so prednosti in slabosti

"Prednosti uvedbe zaokroževanja končnih (gotovinskih plačil) na najbližjih 5 centov ter opustitev proizvajanja in izdajanja kovancev za 1 cent in 2 centa so gotovo na strani zmanjšanja stroškov na več nivojih – manipulativni stroški na blagajnah, transportni stroški med različnimi deležniki v gotovinskem ciklu, manipulativni stroški s procesiranjem in obdelavo kovancev, stroški skladiščenja … in v povezavi z vsem prej naštetim tudi manjši okoljski odtis," prednosti ukinitve naštevajo na Banki Slovenije.

Dodatno ob tem poudarjajo, da se kupna moč kovancev vseskozi zmanjšuje ter da se velik del teh izdanih kovancev preprosto izgubi oziroma nikoli ne vrne iz obtoka. "Po drugi strani pa bi uvedba zaokroževanja plačil povzročila dodatne stroške pri potrebnih prilagoditvah blagajniških mest na zaokroževanje končnih zneskov plačil."

Na Banki Slovenije na podlagi tega zato ne nasprotujejo ideji o začetku razprave z vsemi deležniki o morebitni uvedbi zaokroževanja gotovinskih plačil na najbližjih 5 centov tudi v Sloveniji, pri čemer je odločanje v zvezi s tem v pristojnosti ministrstva za finance.

Na Banki Slovenije vsem potrošnikom priporočajo, da sproti porabljajo vse kovance od 1 centa do 2 evrov, saj jih trgovine potrebujejo pri vračilu drobiža. Na ta način bi se tudi potrebe po kovanju zmanjšale.

Kovanje kovanca za 1 cent stane okoli 1 cent

Stroški izdelave kovancev posameznih denominacij se med posameznimi kovnicami sicer razlikujejo in so med drugim odvisni od cen surovin, naročene količine ter drugih pogojev, ki so stvar dogovora med pogodbenimi strankami (naročnikom in dobaviteljem).

"Na podlagi naših razpisov v zadnjem obdobju lahko rečemo, da se stroški izdelave tečajnih kovancev za 1 cent gibljejo v višini njihove nominalne vrednosti oziroma malenkost nad njo, medtem ko stroški izdelave kovancev za 2 in 5 centov ostajajo nižji od njihove nominalne vrednosti," še pravijo.

Dodajajo, da se kovanje tečajnih kovancev za potrebe obtoka izvede glede na povpraševanje trga (trgovcev in potrošnikov) po teh kovancih.