Bosna in Hercegovina ter Srbija sta zaradi hudega navala kupcev iz tujine in posledične eksplozije cen prepovedali izvoz lesnih proizvodov. Tudi blago, namenjeno v Slovenijo, je tako obtičalo v teh dveh državah, kar je problem, saj v tem času naši uvozniki in trgovci polnijo skladišča za ogrevalno sezono.
Uvoznika lesnih proizvodov Ingles iz Šentjurja, ki upravlja spletno trgovino drva.info, in Bioles Horizont iz Maribora sta v zadnjih tednih ostala brez lepega dela načrtovanih dobav polen, pelet, briketov. Srbija in BiH sta namreč za 60 oziroma 90 dni prepovedali izvoz lesnih proizvodov.
Ingles – gre za podjetje, ki letno ustvari okoli 2,5 milijona prihodkov – večino uvozi iz BiH in Srbije, Bioles Horizont z osmimi milijoni evrov letne prodaje pa od tam dobi 40 odstotkov dobav drv, pelet in briketov. “Od datuma prepovedi iz obeh držav ni več izvoza, niti za naročene količine, saj je carina ustavljena,” nam je pojasnil Dejan Cverlin iz Bioles Horizonta, ki lesne proizvode prodaja velikim slovenskim tehničnim trgovcem.
Ingles je zaradi razmer že ustavil veleprodajo in prodaja le fizičnim osebam, a se zaradi tolikšnega izpada količin direktor Marjan Planinšek boji, da bodo ljudi jeseni, ko večina kupuje les za ogrevalno sezono, pričakali s praznimi policami. “V tem času praviloma polnimo zaloge pred jesenskim viškom prodaje. Prejšnji in ta mesec bi morali dobiti skupno 80 priklopnikov, prišlo jih je 14,” nam je dejal.
Zakaj prepoved?
Kot je poročal N1 Sarajevo, se je prepoved zgodila na predlog gospodarstva, ki je poročalo o strmem povečanju povpraševanja iz tujine in posledično cen. “Prepoved izvoza okroglega lesa, peletov in suhih drv uvajamo preprosto zato, ker so se peleti podražili za 155 odstotkov. Izvoz se je v prvih petih mesecih leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 78 odstotkov, pričakovati pa je bilo nadaljnjo rast. Drva za ogrevanje so se podražila za 40 odstotkov, če ne bi ukrepali, kako bi naši prebivalci to prenesli,” je ob sprejetju ukrepa dejal minister za zunanjo trgovino Staša Košarac (spodaj videoizjava v bosanskem jeziku).
Savjet ministara privremeno zabranio izvoza peleta, oblovine, drveta. Mjera će biti na snazi tri mjeseca. Ministar spoljne trgovin komentarišući cijene ogreva pitao "Ko to danas može izdržati?"
Kot nam je pojasnil Planinšek, so se razmere začele zaostrovati po začetku vojne v Ukrajini, od koder so Nemci uvažali veliko žagovine za proizvodnjo pelet. Ker imajo zdaj omejen dostop do surovine, je proizvodnja manjša. Obenem zaradi energetske draginje in pesimističnih napovedi pred prihodnjo zimo kupci iz Italije, Avstrije in Nemčije že zdaj močno povprašujejo po lesnih gorivih. Posledično se je začel krepiti pritisk na trg balkanskih držav in dvig cen. Cena peletov se je denimo dvignila s 150 na 300 evrov na paleto. Posledično sta tako Srbija kot BiH prepovedali izvoz.
A v BiH niso vsi prepričani, da je to pravi ukrep. Tako je strokovnjak za energetiko Nihad Harbaš za N1 Sarajevo opozoril, da bodo po koncu prepovedi podjetja količine, ki jih zdaj kopičijo, vseeno izvozila, le da se bo takrat zaradi močnega kratkoročnega povečanja količin cena še zvišala. Po njegovem mnenju je trenutno za bosanske proizvajalce to slab ukrep, saj živijo od izvoza. Tudi Planinšek ocenjuje, da bodo s tem cene še dodatno podivjale. “Po skoraj tednu dni zaprtja se cene v BiH niso nič spustile, čeprav je zdaj očiten presežek ponudbe. Jeseni pa bodo dejansko imeli licitacijo, kdo da več.”
Že zdaj dvojne cene
Pomanjkanje količin na trgu že čutijo tudi naši trgovci. V Merkurju so nam – sicer le na splošno – potrdili, da zaradi omejevanj in ponekod tudi prepovedi izvoza “že nastajajo zastoji v nabavnih verigah in občuten porast cen”. Na drugi strani pa opažajo, da so si kupci zalogo energentov zaradi trenutnih negotovih razmer in napovedanih podražitev letos začeli pripravljati prej kot običajno. Povpraševanje je občutno večje, so dejali.
Planinšek je povedal, da imajo še za mesec in pol zalog (pri čemer ta ocena temelji na lanskem, “normalnem” povpraševanju, ki pa je letos večje). Se pa boji, da bodo avgusta in septembra, ko je povpraševanje največje, imeli prazna skladišča. “Poleti smo praviloma polnili zaloge, ki smo jih potem prodali jeseni, ko je največ povpraševanja,” nam je pojasnil.
Podobno je dejal Cverlin in dodal, da trenutno še lahko oskrbujejo, a z vsako spremembo na trgu prihajajo nova tveganja. Nabavo nadomeščajo iz Hrvaške, a je ne bodo mogli v celoti. Tudi cene so se pri nas že zdaj močno zvišale. “Prej je bila 15-kilogramska vreča peletov po 3,99 evra, zdaj je več kot osem evrov,” je dejall Cverlin. Na vprašanje, kakšne bodo jeseni, zaradi volatilnosti ne more odgovoriti. Cene se tedensko spreminjajo.
Profimedia
Lesna goriva so po podatkih Statističnega urada RS (Surs) predlani predstavljala kar polovico skupne porabe energentov za ogrevanje gospodinjstev. Koliko gospodinjstev se ogreva na ta način, je težko reči. Prav tako je vsaj na podeželju verjetno večji delež lokalne oskrbe iz slovenskih gozdov, tako da je težko oceniti, kakšne so razsežnosti problema.
Klici iz tujine
Kot sta povedala Planinšek in Cverlin, so tudi slovenski proizvajalci lesnih goriv razprodani. Poleg tega tudi oni dvigujejo cene, ker se na eni strani proizvodnja draži, na drugi pa je tudi tukaj pritisk kupcev iz tujine. “Povpraševanje je noro,” nam je povedal Jože Osredkar, lastnik manjše peletarne v okolici Vrhnike, ki osem let od ustanovitve oskrbuje okoli 100 gospodinjstev.
Letos ima tudi on veliko klicev iz tujine. “Kličejo nas iz Avstrije in Italije, včasih tudi fizične osebe, ki si ob črnih napovedi želijo zagotoviti zalogo za prihodnjo ogrevalno sezono in nas verjetno najdejo prek spleta. Ne vem, kaj bo septembra, ko je povpraševanje praviloma največje.” Nove kupce zavrača, saj v tako kratkem času ne more povečati proizvodnje, za to bi moral kupiti nov stroj. “Če bi se oziral le na ekonomijo, pa bi se v tem trenutku lahko preusmeril k italijanskemu kupcu in zaslužil več kot kdajkoli.”
Letošnje poslovno leto je sicer zanj najbolj turbulentno do zdaj. “Januarja se nam je elektrika podražila za 600 odstotkov. Takrat smo presedlali na agregat, ki deluje na nafto, a se je nato tudi ta podražila, tako da alternative ni. Cene peletov so se tako v zadnjem letu zvišale za okoli 50 odstotkov. Pelete smo letos podražili že šestkrat, saj se vedno trudimo, da cene dvignemo minimalno. Prej je bila cena peletov sedem let praktično enaka,” je razložil sogovornik.
Niso pristojni
Neodgovorjeno pa za zdaj ostaja vprašanje, ali bo politika prek diplomacije poskušala doseči, da bi v Slovenijo prišle vsaj že naročene količine. Na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Irena Šinko, so nam dejali, da je to vprašanje v pristojnosti gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Matjaž Han. Od tu pa so nam v četrtek sporočili, da tudi oni niso pristojni, saj gre za rabo lesa za energetiko. Vprašanja smo poslali še infrastrukturnemu ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer. Tu so nam dejali, da nimajo pristojnosti v zunanji trgovini ter da gre v primeru lesne biomase za tržni proizvod, ki ni reguliran s strani energetske zakonodaje.
So pa na gospodarskem ministrstvu dodali še, da les prvenstveno smatrajo kot uporaben trajnostni material za industrijsko predelavo in ne kot energent, zato z različnimi aktivnostmi spodbujajo “predelavo slovenskega lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo po načelu kaskadne uporabe lesa”. Med drugim imajo zdaj odprta dva razpisa za subvencije v skupni višini 28 milijonov evrov.
Menu Item
